Teden / Medijski pluralizem v Sloveniji

Center za medijski pluralizem in svobodo medijev je nedavno objavil izsledke letošnjega monitoringa (ta poteka že od leta 2017) medijskega pluralizma v državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah. Poročilo o stanju slovenske medijske krajine sta za evropsko organizacijo pripravila Marko Milosavljević, profesor novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Romana Biljak Gerjevič, raziskovalka na isti fakulteti.

Slovenija se je tako kot prejšnja leta uvrstila v četrto kategorijo, to pomeni, da je v njej medijski pluralizem srednje do zelo ogrožen (medium– high risk), oziroma je dosegla 54-odstotno ogroženost. To je dva odstotka nižje kot leto prej, ko je sicer prav tako spadala v isto kategorijo. V poročilu sta avtorja poudarila novo zakonodajo na medijskem področju, ki je bila sprejeta leta 2025 in uvedla strožje predpise glede transparentnosti in lastniške strukture medijev ter oglaševanja državnih podjetij.

Posebej sta omenila zakon o RTV, ki je bil sprejet decembra in je zagotovil več financiranja za javni medijski servis, sta pa opozorila, da je to, da se rast RTV-prispevka tudi po tej zakonski spremembi še vedno ne usklajuje z inflacijo, zamujena priložnost za dolgoročnejšo rešitev finančne agonije RTV. V začetku leta 2026 je državni zbor sprejel še zakonodajo, ki naj bi preprečevala tako imenovane SLAPP-tožbe, tožbe proti novinarjem, namenjene oteževanju ali onemogočenju njihovega dela. Vse te spremembe sta označila kot pozitivne, prav tako zakon o STA, sprejet tik pred državnozborskimi volitvami, ki je zagotovil večjo finančno in institucionalno neodvisnost tiskovne agencije.

Raziskava meri grožnje medijskemu pluralizmu na štirih področjih: temeljne varovalke, pluralnost trga, politična neodvisnost in družbena vključenost. Pri temeljnih varovalkah (tožbe, nasilje, ubijanje) in vključenosti (vključenost žensk, manjšin, regionalnih perspektiv) gre Sloveniji bolje, tu je tveganje srednje nizko, pri politični neodvisnosti je tveganje srednje visoko, najslabše pa je pri pluralnosti trga, kjer je tveganje visoko. Za to sta dva glavna razloga. Prvi je lastniška koncentracija in velik vpliv zasebnih lastnikov na uredniške odločitve ter zabrisovanje meje med obveščanjem in oglaševanjem. Drugi je finančna nevzdržnost nekaterih medijskih organizacij, predvsem izdajateljev tiskanih medijev, ki so praviloma med bolj kakovostnimi in poglobljenimi.

Sedanja vlada je bila do vseh opisanih zakonov kritična, vladajoča SDS pa s svojim medijskim omrežjem prispeva k manjšemu pluralizmu in večji politični odvisnosti medijev. V času tretje Janševe vlade (v poročilu iz leta 2022) je bilo tveganje 64-odstotno. Premier Janez Janša je prav tako napovedal finančno stradanje RTV, predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa javno napada vsak medij, ki si ga drzne kritizirati. Kako bo videti poročilo prihodnje leto?