Teden / Kulturni boj za mlade

V koalicijski pogodbi za mandat 2026–2030, ki so jo sklenile stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, je na 35 straneh kulturnemu resorju odmerjena približno ena stran. Med načrti, ki jih predvideva program koalicijske pogodbe, o katerih se v javnosti v zadnjem času že precej govori, so na primer noveliranje zakona o RTV in prenova zakona o medijih ter ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Prav na dnu seznama pa je še ena zanimivost: pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike v vrednosti 200 evrov za spodbujanje obiska kulturnih prireditev in nakupa knjig.

Tovrstne kulturne bone, ki spodbujajo kulturno udejstvovanje med mladimi z namenom podpore kulturne panoge, poznamo denimo iz Italije, Francije, Španije in Nemčije. Po njihovem zgledu je pred kratkim tudi Hrvaška uvedla kulturno izkaznico, ki mladim ob dopolnjenem 18. letu prinaša vavčer v vrednosti 100 evrov za kulturne vsebine. Hrvaško ministrstvo za kulturo in medije je projekt, ki mu bo namenilo okoli 3,5 milijona evrov, začelo izvajati 19. maja, mladi uporabniki pa naj bi največ zanimanja kazali za filmske projekcije in nakup knjig. Nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko je sicer že januarja lani ob obisku nemške kolegice Claudie Roth izrazila upanje, da bi pri nas takšne kulturne vavčerje lahko dobili že letos, saj jih je predvideval sprejeti nacionalni program za kulturo.

Na ministrstvu za kulturo na vprašanje, za kakšne kulturne prireditve in storitve bi boni veljali, odgovarjajo: »Mladim želimo olajšati prvi samostojni vstop v kulturno življenje, jih spodbuditi k zanimanju za slovensko kulturo, obiskovanju gledališč, muzejev, koncertov, kinodvoran in knjižnic ter k nakupu kakovostnih knjig. Hkrati želimo buditi njihovo ljubezen do materinščine, krepiti bralno kulturo in jezikovno občutljivost ter jih opolnomočiti, da postanejo aktivna, kritična in ustvarjalna publika.« Pri tem naj bi bil poseben poudarek na »enostavni, digitalno dostopni uporabi bona in vključevanju raznolike ponudbe po vsej državi«.

Čeprav je tako rekoč nemogoče bdeti nad tem, kako kakovostne bodo dejansko te vsebine, je vselej treba biti vesel prizadevanj za izboljšanje dostopa mladih do kulture. V državah, kjer so bone oziroma vavčerje že uvedli, opažajo pozitivne učinke in veliko zanimanje ne le mladih, ampak tudi različnih kulturnih ustanov, ki storitve ponujajo. Koliko finančnih sredstev pa bomo za kulturne bone namenili v Sloveniji? »V tem trenutku še ne moremo biti konkretni,« odgovarjajo na ministrstvu. Ministrica Ignacija Fridl Jarc je opozorila na domnevno slabo finančno stanje v proračunu in zaradi »spremenjenih finančnih razmer« začela kar pri najranljivejših – samozaposlenih v kulturi. Minuli teden je denimo ustavila postopek javnega razpisa za dodelitev delovnih štipendij, ki naj bi jih letos sofinanciralo ministrstvo, štipendij, ki naj bi pomagale pri zagotavljanju primernih delovnih razmer za ta že tako prekarizirani sektor.