Pamflet / Bernard Nežmah: Megla nad dejstvi

Po tem ko je kazalo, da bo Tanja Fajon postala posebna predstavnica EU za Sahel, je Evropska komisija umaknila njeno kandidaturo. Neuspela kandidatka in njena stranka SD sta obtožili SDS, da se maščuje nad političnimi nasprotniki, predsednica države Nataša Pirc Musar pa se je odzvala, da je to mala zmaga za politično opcijo in velik poraz za državo. Medtem ko je novi zunanji minister kandidaturo označil kot nelegitimno, saj da o njej ni odločala vlada, pri čemer je ime nominiranke izbrala kar sekretarka na zunanjem ministrstvu. V imenu države je kandidata, svojo šefinjo, določila kar njena podrejena uslužbenka. Je to forma delovanja demokratične države???????

Toda, kako je že prišlo do kandidature? 14. maja je EU pozvala vlade članic, da predlagajo kandidate za prosti položaj in štiri dni kasneje je iz Slovenije že romalo ime Fajonove. Po tiho, ne da bi kdo razen vpletenih vedel za to. Kot v zakotnih druščinah. No, pismo podpore je priložil tedanji premier Robert Golob, enako neslišno. A na koga se je obrnila Evropska komisija: na par Golob/Fajon ali na slovensko vlado? Resnici v veselje je pripomniti, da je bil Golob tedaj še vršilec dolžnosti premiera, ki opravlja tekoče posle, in formalno tudi potencialni novi mandatar. A če pogledamo na koledar, bomo zasledili, da so časniki že 20. aprila poročali, da Golob odstopa od mandatarskih pretenzij, saj je napovedal, da prihaja vlada prevarantov, on pa da bo sedel v parlamentu kot član opozicije. Torej v času, ko je pisal podporo kandidatki, je že vedel, da sam ne bo več predsednik vlade. In sedaj vprašanje: zakaj ni Golob s pozivom EU seznanil potencialnega mandatarja Janeza Janšo in z njim tudi javnost? Kaj bi bilo narobe s kandidaturo, ko bi bila znana in bi v krog izbora lahko vključili še koga poleg tedanje zunanje ministrice? Izbira med več kandidati je bila nezaželena, karierno mesto je dvojec Golob/Fajon pograbil kot priložnostni plen.

Pred tedni je v morje pri Portorožu z barke izteklo 60 litrov goriva. Ekološka nesreča, zaradi katere so turistom takoj prepovedali kopanje in angažirali reševalne službe, ki so iz morja počrpale nevarne naftne derivate. Malo zatem so gozdni požari v Kanadi z megalomanskim dimom devastirali zrak nad številnimi ameriški mesti, na kar se je odzval predsednik Donald Trump, ki je sosedi zapretil z novimi carinami, če ne bo vestno skrbela za gozdove, da ne bi prihajalo do takšnih naravnih katastrof. Odziv kanadske administracije je bil zanikovalen: to je problem globalnega segrevanja, za te požare ne more biti odgovorna le vlada. Pojem globalno segrevanje je tako priročen, da si z njim vlade odgovornih držav takoj umijejo vest.

Medtem pa iz ukrajinsko-ruske vojne prihajajo vesti, v katerih predsednik Volodimir Zelenski ponosno javlja

in prikazuje posnetke, kako droni iz dneva v dan zadevajo ruske naftne rafinerije in kako v Azovskem ter Črnem morju uspešno potapljajo ruske tankerje. Ni kaj, ukrajinski izstrelki čedalje bolj uspešno tolčejo po Rusiji. Če je pred tem ruske aviacija uničevala rafinerije in tankerje, to počneta sedaj obe strani. Nosilnost tankerjev je od 10 do 300 tisoč ton goriva, rafinerije pa hranijo še huronsko večje količine naftnih derivatov. In to zdaj eksplozije mečejo v zrak in morje!!!!!!!!!!!?????? Za 60 izteklih litrov je v Sloveniji razglašeno izredno stanje, tam slavijo natančne zadetke izstrelkov, v Evropi pa brezbrižnost do grozljivih devastacij prirode. Ne zmage na bojnem polju ne mirovnih pogajanj ni na vidiku. Če bi kje rabili diplomatske posrednike, je v tej zadevi, in to povsem pragmatične, ki se ne ukvarjajo z vprašanjem, kdo je napadalec in kdo žrtev, ampak s parcialno mediacijo, kako bi vpleteni strani pripravili vsaj do omejitve vojnih spopadov, kjer bi se strani zavezali, da ne bosta več vzajemno uničevale nasprotnikovih naftnih zalog. Je morda evropski komisar za okolje formiral pogajalsko ekipo za evropski daljni vzhod???

Med parlamentarnimi strankami, ki se ponašajo z okoljskim angažmajev, je sicer Meščeva Levica-Vesna, ki pa se ji je pripetila idejna blamaža. Vrh Vesne je namreč sprevidel, da Levica le izrablja njeno ime in zahteval, da se preneha predstavljati z njim. Stranki sta namreč pred volitvami sklenili združiti sile pod skupnim imenom, a po volitvah je Levica obdržala pridano ime, deluje pa v svojem krogu, kot da okoljskih partnerjev nikoli ni imela. Ni jih vključila v ekipe strokovnih sodelavcev, niti jih ne konzultira pri oblikovanju političnih stališč, v parlamentu pa ne nastopa z okoljskimi temami skupnega volilnega manifesta, ampak se izgublja v nepomembnih osebnih spopadih.

Zakaj se je torej Levica pred volitvami povezala z Vesno? Zelo pragmatično, dobila je nekaj okoljskega leska in volivcev, osvojila pet mandatov in za las prestopila parlamentarni prag. Z včerajšnjimi partnerji naenkrat nima nič, razen da jim iz proračunskih prihodkov izplačuje tretjino.

Dnevni medijski negativec pa še naprej ostaja poslanec Boris Mijić, o katerem hagiografsko beležijo vse poslovne nečednosti. Seveda ne gre za kakšne fake news po vsebini, toda medtem ko so stečaji podjetij pravno dejstvo tržne ekonomije, o katerih mediji poročajo sporadično ali pa sploh ne, imajo njegovi diabolični pečat. Oglasila se je celo predsednica države, rekoč, da tak človek ne bi smel biti poslanec. Imamo župana glavnega mesta, o katerem ne pišejo le mediji, da je na svoji funkciji izvedel serijo finančnih rabot, ki so šle v zasebne žepe, ampak ga preganjajo tudi tožilci, zoper njega so vložene pravnomočne obtožnice. Je Nataša Pirc Musar kdaj pisknila, da tak človek ne bi smel biti župan?????