V središču / Kurz pri Janši z izraelskimi »sanjami«

Prejšnji ponedeljek, 13. julija, je predsednika vlade Janšo v kabinetu obiskal Sebastian Kurz, nekdanji konservativni avstrijski premier. Kurz je k Janši prišel v novi vlogi, kot podjetnik in soustanovitelj izraelskega podjetja Dream Securities, ki državam ponuja »orodja za zagotavljanje kibernetske varnosti«. A v državi bi se moral ob tem obisku zaslišati alarm: Kurzev poslovni partner v podjetju Dream je zloglasni Šalev Hulio, »kreator« vohunskega orodja Pegaz. O nakupu česa se je torej pogovarjal premier Janša in kaj se je v ponedeljek povsem skrito očem javnosti dogovoril s Kurzem?

Začnimo s tem, kdo sploh je v ponedeljek prišel k premieru Janši na Gregorčičevo.

Sebastian Kurz je leta veljal za »čudežnega otroka« evropskih konservativcev, politični vzpon je v mladinskem delu avstrijske ljudske stranke (ÖVP) začel kot 17-letnik in vrsto let utelešal lastnosti, ki si jih stalno poskušajo nadeti konservativci: mladost, modernost, retorično spretnost in sposobnost oživiti tradicionalno konservativno stranko. Kurz, ki bo letos avgusta dopolnil 40 let, je bil dvakrat avstrijski kancler, v letih 2017–2019 in med letoma 2020 in 2021. Oktobra 2021 je po več aferah odstopil, potem ko je policija nekaj dni prej preiskala njegov kabinet, finančno ministrstvo in prostore ljudske stranke. In sicer zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot v vrh, je takrat strnila Slovenska tiskovna agencija.

Po političnem fiasku se je Kurz vrgel v »biznis«, a ne s komerkoli in ne v navaden biznis. Amsterdamsko-bruseljski raziskovalni novinarski tim FTM - Follow the Money je že aprila lani opozarjal na »talentiranega gospoda Kurza«, ki je kot bivši konservativni avstrijski politik postal »pomemben v izraelski tehnološki industriji«. Oktobra 2022 je namreč Kurz v Tel Avivu soustanovil družbo Dream (Sanje), ki se ukvarja s »kibernetsko varnostjo držav in umetno inteligenco«, eden od njegovih dveh poslovnih partnerjev, soustanoviteljev Dreama, pa je razvpiti Šalev Hulio (tretji partner je Gil Dolev, bivši softverski inženir v izraelski vojski). Hulio velja za arhitekta zloglasne vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je razvil v svojem podjetju NSO Group. To podjetje je Pegaz lansiralo leta 2011 pod etiketo »boja proti terorizmu in velikemu kriminalu«, dejansko pa je to vohunsko orodje pristajalo v rokah avtoritarnih vlad, ki so z njim zatirale proteste, politične nasprotnike, aktiviste in novinarje.

Ob Sebastianu Kurzu je soustanovitelj podjetja Dream Šalev Hulio. To je arhitekt orodja Pegaz, ki ga uporabljajo avtoritarci po vsem svetu za nadzor opozicije, aktivistov in novinarjev.

Kaj je Pegaz? Ta program se v telefone infiltrira brez soglasja in vedenja imetnikov telefonov ter omogoči dostop do datotek, fotografij, celo zgodovine brskanja, mikrofon in kamero telefona pa lahko spremeni v prisluškovalne in videosnemalne naprave. Tako Pegazovo delovanje povzema le dober teden staro poročilo mednarodne preiskovalne novinarske mreže OCCRP, ki razkriva nove dokaze o povezanosti Hulia in njegovega podjetja NSO Group z izraelsko državo. Pri OCCRP so odkrili, da je Hulio leta 2013, ko je še vodil NSO Group, vstopil v Panamo z izraelskim diplomatskim potnim listom in celo bival na izraelskem veleposlaništvu. Hulio vsakršno povezavo z izraelskimi oblastmi zanika. A zakaj je pomembna panamska zgodba? Panama je Pegaz kupila od NSO Group leta 2012, številna raziskovalna poročila navajajo, da so ga kupili še vsaj v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Bahrajnu, Jordaniji, Maroku, Mehiki, na Madžarskem, v Azerbajdžanu, Kazahstanu, Ruandi, Togu, Gani, Indiji, Španiji, Nemčiji, leta 2024 pa je nakup Pegaza potrdila tudi Švica oziroma švicarska policija. Huliu, ki je iz NSO Group izstopil leta 2022, v Španiji grozi sodni proces zaradi nezakonite rabe Pegaza proti katalonskim politikom.

Vse te obtožbe in etično sporne Hulieve poteze pa očitno niti najmanj ne motijo Sebastiana Kurza. Leta 2023 je s Huliem in Gilevom zagnal podjetje Dream, ki danes deluje v Tel Avivu, Abu Dabiju in na Dunaju, po lastnih navedbah zaposluje okrog 350 ljudi, pred mesecem dni pa je podjetje zbralo svežih 260 milijonov dolarjev, s čimer je njegova vrednost presegla tri milijarde dolarjev. Že omenjena amsterdamsko-bruseljska novinarska ekipa FTM - Follow the Money je razkrila še druge podatke, ki kažejo na nenavadne podobne značilnosti novega podjetja Dream in družbe NSO Group. Ključni človek naj bi bil zares Šalev Hulio, »kreator« Pegaza, v Dreamu naj bi bilo zaposlenih precej kadrov, ki so prej delali v NSO Group. Eden prvih vlagateljev v Dream je bil Dovi Frances, izraelsko-ameriški upravitelj sklada tveganega kapitala, povezan z Netanjahujem in Trumpom. Pri FTM Sebastiana Kurza opisujejo kot nekakšno »skrivno premoženje« Hulia, ker ima prek svojih preteklih političnih vezi dostop do »avtoritarnih močnih mož« in seveda denarja njihovih držav. Kurz naj bi ogromno potoval, bil naj bi nekakšen trgovski potnik, ki za Dream novači investitorje in kupce. Novinarji FTM so poudarili, da je leta 2024 obiskal predsednika Ruande Paula Kagamoma, katerega režim je uporabljal opremo Pegaz za nadzorovanje na tisoče ljudi, ter srbskega predsednika Aleksandra Vučića. No, pretekli teden je bil pri Janši.

In kaj je Sebastian Kurz prejšnji ponedeljek predstavil in ponudil premieru Janši v kabinetu na Gregorčičevi? Katere produkte, ki jih Dream sicer reklamira s krilatico »Za narode z velikimi sanjami«? Iz kabineta predsednika vlade so nam v torek potrdili, da je Kurz kot predsednik družbe Dream Group na srečanju Janši predstavil produkte družbe. »Družba razvija napredne tehnološke rešitve na področju senzorike, detekcije in zaščite omrežij, pri čemer z uporabo umetne inteligence podpira zaščito vladnih informacijskih sistemov in ključne nacionalne infrastrukture pred

kibernetskimi grožnjami,« je iz kabineta odgovorila Petra Černetič. Dodala je, da je bilo srečanje »informativne in predstavitvene narave«. »Ni bilo namenjeno odločanju o nabavi ali izbiri posameznih rešitev. O morebitnih nadaljnjih aktivnostih se bo odločalo skladno z veljavno zakonodajo in predpisanimi postopki.« Nadaljnjih pogovorov torej ne zanikajo. Ob Janši je bil na srečanju s Kurzem še Janšev stari-novi kabinetni svetovalec za zunanjo politiko Igor Kovač, ki je v 2022 doktoriral na univerzi v Cincinnatiju in je reden intervjuvanec medijev, ki spadajo v orbito stranke SDS.

Huliu, ki je iz NSO Group izstopil leta 2022, v Španiji grozi sodni proces zaradi nezakonite rabe Pegaza proti katalonskim politikom.

Petra Černetič je še dodala, da je minuli ponedeljek potekalo tudi ločeno »strokovno srečanje« predstavnikov družbe Dream Group in vladnega urada za informacijsko varnost. Ta strokovni urad od junija vodi Niko Gamulin (prej Uroš Svete), ki je sicer bolj kot po strokovnih referencah znan po simpatizerstvu s SDS in Janšo, avgusta 2021 se je v okviru tabora stranke SDS tudi povzpel na Triglav. Triglav ne nazadnje druži tudi Janšo in Kurza, septembra 2020 sta preplezala Slovensko smer v severni steni Triglava in to uradno objavila kot »neformalno druženje politikov v osrčju slovenskih gora«.

Oba ponedeljkova sestanka sta bila prijavljena Komisiji za preprečevanje korupcije, je še potrdila Petra Černetič, a prijava seveda ne razkriva vsebine, kaj šele zavez ali dogovorov.

Ob teh pripravah na posle spomnimo še na eno zgodbo. Februarja lani, ko se je Damir Črnčec, nekdanji Janšev sledilec, prezaposlil z obrambnega ministrstva na Slovenski državni holding, je Janša javno namigoval, da bo Črnčec v holdingu pristojen za domnevno 60 milijonov evrov vreden projekt vzpostavitve Centra za kibernetsko varnost, ki bi zagotavljal varnost za vsa državna podjetja. Do ustanovitve omenjenega centra pod Golobovo vlado ni prišlo, ima pa Slovenski državni holding od novembra 2024 sklenjeno pogodbo s Telekomom »za zagotavljanje operativnih storitev kibernetskega varovanja (VOC)«, vredno 261.414 evrov, ki se izteče novembra letos.

Družba Dream ne razkriva držav, ki uporabljajo njene kibernetske rešitve, kot kupce navaja le »vlade in podjetja v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji«. A Šalev Hulio je leta zagotavljal, da v družbi NSO Group razvijajo zgolj »programsko opremo za boj s terorizmom in velikim kriminalom« – dejansko pa so avtokratske voditelje globalno opremili z vohunskim orožjem Pegaz. Danes taisti Hulio in Kurz zagotavljata, da njuna družba Dream državam pomaga »pri zaščiti najpomembnejših sistemov in pretvarjanju najbolj občutljivih podatkov v odločitve«. Iz družbe Dream na naša vprašanja do srede niso odgovorili.