TV komentar / Pretepene in mrtve

To ne bo besedilo o tem, da so Slovenci (da, moški, da, o moških govorimo) nasilnejši od drugih moških po vsem svetu. So pa nasilni. In femicid je nekaj, o čemer bi morali govoriti. Ker čeprav moški ubijejo in poškodujejo več žensk kot na primer medvedi, v Sloveniji velja medved za neprimerno večjo nevarnost od moškega. No, enako velja tudi za volka – in o ubogih ovcah, ki jih razmesarijo volkovi, je v medijih neprimerno več sočutnih novic kot o ženskah, ki jih s pestmi in noži razmesarijo aktualni ali bivši partnerji. No, o grdih in hudobnih medvedih in volkovih sicer v času Janševih vlad zelo redko poslušamo. To je treba priznati. Ko imamo Janševo vlado, se kmetje zaradi volkov in medvedov ne postavijo pred kamere. Mogoče zato, ker kmetijsko zbornico vodi kdo iz SDS, kdo ve. Prav hecno, kako nekateri problemi izginejo, ko imamo Janševo vlado. Tudi zaradi migrantov to poletje nihče ne protestira – no, morda zato, ker so bili protesti praviloma v občinah, ki jih vodijo župani SDS.

Na RTV so se ob zadnjem femicidu odzvali dobro. Niso šli raziskovat, kaj je moškega iz male vasi, ki ga bremeni le en prometni prekršek, kot je povedal dežurni policist, pripeljalo do tega, da se je »odločil za tako skrajno dejanje«. Moramo res to poslušati? In to ob vsakem femicidu? Pa da so ga imeli sosedi radi?

Manica Janežič Ambrožič je namreč v O dmeve – brez

dodatnega uravnotežujočega gosta! – povabila raziskovalko dr. Evo Bertok z Inštituta za kriminologijo. Dobro je že začela in jasno povedala, da nasilneži nimajo skupnih značilnosti, na primer kopice prometnih prekrškov. Prav nič jim ni skupnega – razen tega, da izvajajo nasilje. »Tako po socioekonomskem ozadju kot po izobrazbenih profilih so to zelo raznoliki ljudje iz vseh slojev družbe.« Bo šlo, slovenska policija?

Eva Bertok je tudi povedala, kje so razlogi za nasilje. Da, osnova so tradicionalni načini razmišljanja, tradicionalni pogled na žensko je temelj vsega. Ker zoper nasilje nad ženskami se da boriti samo na en način: »S tem, da presežemo patriarhalne, tradicionalne načine razmišljanja, s tem, da že v vrtcih in šolah izobražujemo o tem, kaj pomeni enakopravnost spolov, kaj pomeni enakost vlog, s tem, da otrokom povemo, kako naj se obnašajo v družbi.« Prav to so te tradicionalne vrednote in običaji, ki se danes propagirajo in ki se jih danes tako oklepajo tudi mladi – gre za odnos do žensk. Kar je potrdila tudi Eva Bertok: »Mladi vedno bolj razmišljajo na tradicionalne načine – da bi ženski moral biti prostor v zasebni sferi, nikakor ne v javnosti, in da je ženska podrejena moškemu. To so skrb vzbujajoči trendi. Ker to potem pomeni, da se ženska ne sme oglašati v javnosti, in kadar se, je deležna kritike. In to ima negativno posledico, da ženske v javnosti ne smejo spregovoriti.«