Janševi vladi ni mar za novinarje

V Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) in Društvu novinarjev Slovenije (DNS) obžalujejo odločitev ministrstva za kulturo, da ustavi poziva za sofinanciranje novinarskih plač in sklenitve letnih digitalnih naročnin. To bo neposredno vplivalo na zaposlitve, možna odpuščanja in dodatno obremenjenost ostalih v uredništvih, so posvarili.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je februarska javna poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin ustavila s sklepoma iz 20. julija. Kot je zapisala v obrazložitvi sklepov, to lahko stori, ker odločb še niso izdali. Tako odločitev je sprejela zaradi spremenjenih finančnih razmer, je pojasnila.

V Sindikatu in Društvu novinarjev Slovenije pa so spomnili, da je bil javni poziv za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev in digitalnih medijev v tem in prihodnjem letu, za kar bi država namenila približno štiri milijone evrov, eden od napovedanih ukrepov v okviru shem pomoči medijem, ki jih je uvedel novi zakon o medijih, sprejet v mandatu prejšnje vlade.

"Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije. Skrajni čas je, da od države, ki je po ustavi demokratična, zahtevamo, da mu prizna to mesto in zagotovi pogoje za njegov razvoj ter tudi izpelje začete projekte do konca."

V novinarskih organizacijah so po njihovih besedah med pripravo zakona opozarjali na pomanjkljivosti ukrepa, med drugim na nerazumne pogoje za pridobitev teh sredstev. "Kljub temu pa smo si za finančno pomoč prizadevali, saj bi bil to korak v smeri ustvarjanja boljših pogojev za novinarsko delo, še posebej v uredništvih, ki si nove zaposlitve brez tovrstne pomoči težko privoščijo," so pojasnili.

Država bi morala po njihovem opozorilu poskrbeti za pogoje, v katerih bi novinarstvo lahko delovalo in se razvijalo. Poteza nove vlade, da ustavi financiranje novinarskih plač, skupaj z izjavami aktualnih političnih predstavnikov, uperjenimi proti medijem, in napovedjo o ukinitvi prispevka za javno radiotelevizijo medtem kaže prav nasprotno, ugotavljajo. "Ustavitev razpisov glede na prejšnje poteze ministrstva in javne izjave ministrice nikakor ni presenečenje," so poudarili.

Hkrati vidijo ustavitev pozivov kot posledico premalo aktivne prejšnje vlade, ki kljub napovedim sprememb na področju medijev ni izdala odločb prijaviteljem ali sklenila pogodb, ki bi bile pomembne za perspektivo medijev.

"Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije. Skrajni čas je, da od države, ki je po ustavi demokratična, zahtevamo, da mu prizna to mesto in zagotovi pogoje za njegov razvoj ter tudi izpelje začete projekte do konca," so pozvali.