Bo Janševa vlada res kmalu padla?

Politična matematika (1): Janša ne bo odšel zaradi naših želja.

Skoraj vsak dan berem komentarje, da bo Janševa vlada kmalu padla.

Lepo bi bilo vedeti, na čem temelji to prepričanje. Ali bo katera od koalicijskih strank prestopila? Ne bo. Ali obstaja druga parlamentarna večina? Ne obstaja. Ali ima opozicija kandidata za predsednika vlade, ki bi danes dobil 46 glasov? Nima.

Potem si priznajmo, da to niso politične napovedi, ampak samo želje.

Dobro jih razumem. Marsikdo si želi drugačne vlade. Tudi sama bi si želela predsednika vlade, ki bi bil strokoven, pošten, povezovalen in bi Slovenijo vodil brez nenehnih ideoloških spopadov.

Toda želje niso isto kot realnost. Realnost pa je, da je opozicija takšna, kakršna je. Najmočnejša opozicijska stranka je Gibanje Svoboda. Lahko nam je Robert Golob všeč ali ne. Lahko menimo, da je naredil veliko napak. Toda tega dejstva to ne spremeni. Prav tako ne pomaga, če vsak dan razlagamo, zakaj niso dovolj dobri SD, Levica, Prerod, Vesna ali kdorkoli drug.

Če zavrnemo vse, kaj nam sploh ostane? Čakanje na popolnega politika? Ta v demokraciji praviloma nikoli ne pride. Demokracija ni izbira med popolnimi možnostmi. Je izbira med tistimi, ki dejansko obstajajo. Zato bi bilo pošteno, da si odgovorimo. Če ne Golob – kdo pa potem? Če ne zdajšnja opozicija – katere stranke pa?

Če konkretnega odgovora ni, potem govorimo samo o upanju, da bo nekega dne nekdo prišel in rešil vse naše težave. Slovenska politika pa nas že trideset let uči, da se to ne zgod

Politična matematika (2): Janšev mlinski kamen

Če bi sodili po politični škodi, ki jo povzroča koaliciji, bi moral biti Zoran Stevanović že zdavnaj razrešen. Predsednik državnega zbora ni navaden poslanec. Je varuh parlamentarnega reda in eden od simbolov države. Prav zato se od njega pričakuje več kot od drugih.

Toda v zadnjih tednih je postal simbol nečesa drugega. Najprej zaradi ravnanja državnega zbora pri ustanavljanju opozicijskih preiskovalnih komisij. Ko štirje ugledni ustavni pravniki opozorijo, da je bila ustavna določba, po kateri mora državni zbor na zahtevo tretjine poslancev odrediti parlamentarno preiskavo, kršena, tega ni mogoče preprosto odmisliti kot politično polemiko. Predsednik državnega zbora bi moral biti prvi, ki varuje ustavo. Ne eden tistih, ki glasujejo proti njeni uresničitvi.

Nato je še zgodba poslanca Borisa Mijića. Namesto jasnega političnega odziva smo poslušali obljube, da bodo njegove dolgove poravnali drugi, nato pa še zapoznela pojasnila o izključitvi iz stranke. Tudi to ni prispevalo k ugledu parlamenta. Zato je razumljivo, da bo opozicija zahtevala Stevanovićevo razrešitev.

A kaj bo storila koalicija? Če ga bo brez zadržkov branila, bo sprejela tudi odgovornost za vse politične posledice njegovega ravnanja. Če ga ne bo, bo priznala, da je postal breme, ki ga ni več mogoče nositi.

Stevanović je danes za Janeza Janšo nekaj podobnega kot mlinski kamen okoli vratu. Pretežak, da bi ga mirno nosil.Preveč nevaren, da bi ga brez posledic odvrgel.

Prav zato bo glasovanje zanimivo zaradi koalicije. Kajti če bo morala z vsemi silami reševati predsednika državnega zbora, ki je v nekaj tednih postal sinonim za ustavne spore in politične zadrege, bo pokazala predvsem to, .da včasih največji problem vlade niso nasprotniki, ampak njeni lastni zavezniki.