Mestna občina Ljubljana je na začetku julija napovedala nadgraditev javnega potniškega prometa s posebno novostjo – hitrim avtobusnim prevozom (uporablja se kratica BRT, ki pomeni bus rapid transit). Mediji so sistem tudi že predstavili kot baterijski tramvaj, vendar ni popolnoma jasno, kaj bo pomenil za uporabnike javnega prometa v prestolnici.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Mestna občina Ljubljana je na začetku julija napovedala nadgraditev javnega potniškega prometa s posebno novostjo – hitrim avtobusnim prevozom (uporablja se kratica BRT, ki pomeni bus rapid transit). Mediji so sistem tudi že predstavili kot baterijski tramvaj, vendar ni popolnoma jasno, kaj bo pomenil za uporabnike javnega prometa v prestolnici.
Kljub uporabi izraza baterijski tramvaj nova vozila ne bodo vozila po tirih, ampak po cesti. Nekaj podrobnosti o načrtovanem projektu je MOL že razkril v prometni strategiji za leta od 2025 do 2032. Sistem je v dokumentu opisan kot »učinkovit, hiter in zanesljiv sistem javnega avtobusnega prevoza, ki se po kakovosti storitve približa železniškemu ali tramvajskemu prometu, a je z vidika investicij bistveno dostopnejši«.
Novi avtobusi bodo dolgi približno 30 metrov in bodo lahko prevažali okoli 250 potnikov. Zaradi posebnih pasov, ki bodo na cesti namenjeni le sistemu BRT, se ne bodo ujeli v prometne zamaške. Še več, ti avtobusi bodo imeli v križiščih celo prednost, ki jim jo bodo zagotavljali pametni semaforji in posebni uvozni pasovi. Vozovnic pa uporabniki ne bodo več validirali na avtobusih, ampak že na postaji, s čimer naj bi bila zagotovljena večja hitrost in fluidnost novega sistema.
V javnosti se je tudi že špekuliralo, da bomo dobili sodobno verzijo sistema BRT, ki se imenuje ART. Gre za deloma avtonomna vozila, ki pa imajo voznika, da lahko ukrepa, če nastanejo zapleti. Mojca Mohar iz urada direktorja LPP sporoča: »V tej fazi projekta še ni mogoče potrditi, ali bo uporabljena rešitev, kot je ART (Autonomous Rapid Transit).« Kljub temu namiguje, da bodo vozila deloma uporabljala sistem avtonomne vožnje: »Predvidena vozila bodo vozila po cestišču in ne po tirni infrastrukturi. Namesto tirov bo sistem uporabljal vodilno črto za natančno vodenje vozila po trasi. Takšna tehnološka rešitev sicer omogoča uporabo naprednih sistemov za pomoč vozniku in je združljiva tudi s funkcionalnostmi avtonomne vožnje, vendar bodo vozila upravljali vozniki.«
MOL še ni razkril načrtovanih prog ali števila vozil, ki bodo po njih vozila. Proge pa lahko pričakujemo le na večjih cestah, saj vozila potrebujejo lasten vozni pas. V prometni strategiji 2025–2032 je večkrat zapisano, da bi »uvedba BRT na glavnih mestnih vpadnicah pomembno prispevala k razbremenitvi mestnega prometa«. Skoraj zagotovo bodo proge vzpostavljene na Celovški, Tržaški, Litijski in Dunajski cesti. »Posamezni infrastrukturni ukrepi se bodo izvajali postopoma in usklajeno z obnovami mestnih vpadnic, prenovo prometne infrastrukture ter razvojem omrežja javnega potniškega prometa,« je dodala Mateja T. Peer iz MOL, vendar je še enkrat opozorila, da o številu vozil in prog še ni mogoče govoriti, saj projekt šele načrtujejo.
MOL je izvedbo projekta predvidel do leta 2032 in ocenil, da bo stal pet milijonov evrov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi