V Mariboru in Ljubljani je svet združil moči in prebil blokado Gaze / Plovba za Palestino

Živimo v svetu brez dna. Zdi se, da lahko vsak dan in na vseh področjih pademo samo še nižje. Svetovnim voditeljem, med katerimi je vedno več avtokratov in blaznežev, še ni uspelo zanetiti svetovne vojne, so pa ustvarili svet vojn. V njem se smrtonosna tehnologija preizkuša na posameznih ljudstvih, kot je palestinsko v Gazi, z namenom, da bi se v prihodnje uporabljala za nadziranje, trpinčenje, ubijanje in podjarmljenje še več ljudi. Nezmožnost sveta, da bi preprečil genocid v Gazi, postopoma spreminja svet v Palestino. Vendar če ni nobena grozota več nepredstavljiva, to kvečjemu pomeni, da si je še toliko bolj treba prizadevati za najboljše vrednote, geste in dejanja, ki ohranjajo človečnost in upanje. In v svetu ruševin graditi mostove med ljudmi, ki jih bombe ne morejo uničiti.

V drugi polovici julija je v Sloveniji gostoval mednarodni Etno Histeria Floating Orchestra, ki je tokrat združil 75 glasbenic in glasbenikov iz 21 držav pod taktirko idejnega vodje projekta Matije Solceta. Solce orkester vodi že 23 let, glavna ideja pa je vsako leto zbrati povsem novo skupino mednarodnih glasbenikov, ki sestavijo repertoar skladb z vsega sveta. Te vsakič skupaj izberejo in potem vadijo več dni, brez not, izključno po posluhu, nato pa se odpravijo na turnejo. Glasbena zasedba se je letos srečala na Mačjem hribu v objemu slovenske Istre, kjer je med nasadi oljk in vinogradov Etno Histeria v letu 2003 tudi pognala svoje korenine.

Tokrat je orkester vadil nov nabor komadov, od tanzanijskega Ulale Malaika in brazilskega Me leva do indijskega Lambodarala kumikara, prekmurske ljudske pesmi Ne ouri, ne sejaj in palestinske uspavanke Šel šel, ki je postala del repertoarja po zaslugi Solcetovega sodelovanja z glasbenikom Ahmedom Abu Amšo, ki je še eden od premnogih razseljenih ljudi v Gazi. Etno Histeria sicer že drugo leto v ospredje kulturnega angažmaja postavlja prebijanje blokade Gaze s sodelovanjem s tamkajšnjimi glasbeniki in umetniki, obenem pa poziva vse kulturnike tega sveta k aktivni solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Ta projekt se imenuje Float 2 Gaza, kar v prostem prevodu pomeni »pluti proti Gazi«.

Izraz izhaja s festivala Plavajoči grad/Floating Castle ob gradu Snežnik, kjer je bil lani 7. avgusta prvi dogodek Float 2 Gaza, ki je povezal takratno sestavo Etno Histerie in drugih nastopajočih z glasbeniki in umetniki iz Gaze. Skupni nastop je potekal po videopovezavi, ki jo je omogočil dostop do interneta v Gazi. Obrazi mentorke otroškega pevskega zbora Ahaziž Samar Albana, raperja Mohameda Obieda, pripovedovalca Mehdija Karirja, prej omenjenega Abu Amše in drugih glasbenikov so bili projicirani na ogromno, belo pročelje gradu Snežnik. Takrat je na videz nemogoče postalo mogoče, postalo je jasno, da je mogoče s človečnostjo in domiselnostjo prebiti blokado Gaze. In od tega se ne odkoraka stran. In tudi sicer: kam pa lahko odkorakaš, če pa ves svet postaja Palestina?

Za novi dogodek Float 2 Gaza sta se Solce in organizatorska ekipa povezala s slikarjem Mohanadom Sijanom in lutkarjem Jusufom Alhindijem - Pincom. Na Mačjem hribu so po eni od vaj orkestra vzpostavili stik z Gazo, projicirali Pinca na belo podlago, njegova podoba je bila v naravni velikosti, ob njem pa je stal Solce, da sta se lahko rokovala in tako simbolično začela novo sodelovanje. Ko je napočil čas, je orkester krenil na devetdnevno turnejo, v sklopu katere je nastopal na različnih lokacijah po vsej državi, ob rekah, v celjskem zaporu, v jami Vilenici in v različnih krajih. Osrednji dogodek Float 2 Gaza je bil predviden za Ljubljano, vendar se je ekipa povezala z Gazo že v Mariboru dva dni prej, 22. julija, ko sta med igranjem orkestra na odru skupaj nastopila lutkarja Miha Arh in Pinco, za njima pa sta Mohanad Sijam in mlada slikarka Vidja Solce narisala skupno sliko; ena polovica slike je v Gazi, druga pa v Sloveniji. Nekoč bosta polovici združeni, obljubljajo organizatorji.

Projekt Etno Histeria Floating Orchestra in dogodek Float 2 Gaza sta primera najboljšega, kar človeštvo v težkih časih lahko podari sebi.

Štiriindvajsetega julija je Etno Histeria pripotovala v Ljubljano in uprizorila spektakel na Ljubljanici in ob njej. Orkester se je vkrcal na dve ladjici, Solce pa s spredaj oprtano harmoniko na manjši čoln, ki ga je vozil okoli njiju, da je lahko dirigiral. Dogodek Float 2 Gaza je potekal od Zmajskega mosta do Trnovskega pristana na devetih postajah, z omenjenima vred. Medtem ko je orkester igral na Ljubljanici, je na postojankah na bregovih potekal še spremljevalni program s solističnimi nastopi glasbenic Brine Vogelnik, Eve Beus, Irene Prede, Kiki, Nike Solce, ob Tromostovju je svoje sile združilo šest godb, od Pihalnega orkestra do Mestne godbe Kamnik, ki so skupaj zaigrale italijansko antifašistično pesem Bella ciao. Na postaji ob Šuštarskem mostu je nastopila performerka Anja Herc, na Krakovskem pristanu pa plesalka Danijela Zajc, ki je izvajala plesne akrobacije na vrvi, pripeti na večmetrsko kovinsko konstrukcijo, ta pa je plavala na Ljubljanici, postavljena na tri supe. Ves čas sta se ob Ljubljanici skupaj z na začetku večstoglavo, proti koncu pa že večtisočglavo množico pomikala tudi igralca Maja Kunaver in Blaž Šef, ki sta prebirala pričevanja in sporočila ljudi iz Gaze. Pri izvedbi dogodka so sodelovali še drugi nastopajoči, skupaj več kot 150 ljudi.

Koncept devetih postaj izhaja iz fotografske razstave Matica Zormana, posvečene devetim otrokom zdravnice Ale Alnažar iz kraja Han Junis v Gazi. Izraelska vojska je v raketnem napadu ubila njenih devet otrok, kar je izvedela v bolnišnici, ko so tja prinesli njihova trupla. Ta tragedija, zgolj ena od tako rekoč neštetih, ponazarja pošastne razsežnosti izraelskega genocida v Gazi, ki še naprej travmatizira ljudi po vsem svetu, številne med njimi do te točke, da ne morejo več spremljati vseh teh grozodejstev. Na zadnji postaji, v Trnovskem pristanu, je orkester Etno Histeria izvedel svoj repertoar, na splavu ob ladjicah sta ponovno nastopila Pinco in Miha Arh, s slikarjem Sijanom pa je tokrat skupno sliko ustvarjal akademski slikar Mitja Ficko. Tudi polovici te slike bosta enkrat združeni – ali v Gazi ali v Sloveniji.

Dogodki Float 2 Gaza se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Stališče organizatorjev je, da če svet postaja Palestina, potem to pomeni, da je treba peti palestinske pesmi, recitirati palestinsko poezijo, plesati tradicionalni ples dabka in se povezovati s palestinskimi glasbeniki in umetniki zavoljo skupnega boja za človečnost. Palestinski boj za obstanek je treba prepoznati in prevzeti kot ultimativni simbol protifašističnega, razrednega boja zatiranih ljudi proti svojim tlačiteljem in krvnikom. Mrtvi kličejo žive, da se zbudijo. Palestina bo svobodna ali pa sveta ne bo.