Prvi teden / Cena samorastništva

Minuli teden so politične stranke začele objavljati poročila o financiranju kampanj pred državnozborskimi volitvami. Med razkritimi podatki so v oči najbolj zbodli tisti o kampanji Demokratov, za katero je stranka v uradnem, 30-dnevnem predvolilnem obdobju porabila okoli 590 tisoč evrov. Šlo je za eno najdražjih parlamentarnih kampanj, poraba pa se je približala zakonsko dovoljenemu maksimumu, ki je znašal približno 677 tisoč evrov. Pri čemer, to velja dodati, poročilo zajema zgolj obdobje uradne kampanje – Demokrati pa so, kot še nekatere druge stranke, po vsej Sloveniji izvajali obsežno oglaševalsko in promocijsko kampanjo že prej. A kako je stranki, ki se je predstavljala kot nov, samostojen in samorastniški projekt Anžeta Logarja, že ob prvem volilnem nastopu uspelo zbrati toliko denarja?

Ob koncu leta 2025 je imela na transakcijskem računu približno 96 tisoč evrov. V prvih treh mesecih naslednjega leta je iz državnega proračuna prejela še okoli 29 tisoč evrov rednih sredstev, do katerih je bila upravičena po pripojitvi stranke Konkretno, nekdanje stranke Zdravka Počivalška. Dodatnih 98 tisoč evrov so ji za financiranje kampanje posodili kandidati za poslance. Skupaj tako javno pojasnjeni viri znašajo približno 223 tisoč evrov. Ker je stranka za kampanjo porabila 590.600 evrov, po navedbah portala Necenzurirano ostaja nepojasnjen izvor približno 367 tisoč evrov. Kako je ta sredstva zbrala, bo predvidoma razvidno šele iz poročila o rednem poslovanju stranke za leto 2026, ki bo objavljeno prihodnje leto.

Znano pa je, za kaj je bil porabljen največji delež denarja. Največ, več kot 203 tisoč evrov, je stranka plačala Pošti Slovenije za distribucijo volilnega gradiva in obresti, več kot 106 tisoč evrov je prejelo podjetje Europlakat za oglaševanje, skoraj 70 tisoč evrov pa podjetje PRIMA IP za izdelavo plakatov in drugega predvolilnega gradiva.

Kako izjemen je bil finančni obseg kampanje, pokaže primerjava z drugimi strankami. Logarjeva je za kampanjo porabila bistveno več od drugih novih političnih projektov. Prerod Vladimirja Prebiliča je zanjo namenil okoli 150 tisoč evrov, Resnica Zorana Stevanovića pa približno 114 tisoč evrov. Demokrati so dejansko razpolagali s finančno močjo, primerljivo z največjimi in organizacijsko najbolj utrjenimi političnimi strankami. Svoboda je za kampanjo porabila skoraj 668 tisoč evrov (na volitvah leta 2022, ko je bila še nov politični projekt, jih je porabila približno 408 tisoč). Stranka SDS poročila do začetka tedna še ni objavila, a na volitvah leta 2022 je porabila 662 tisoč evrov. In druge stranke, ki so se na volitvah uvrstile v parlament? V SD so porabili skoraj 476 tisoč evrov, v Levici 199 tisoč evrov, Nova Slovenija, tako kot SDS, pa do začetka tedna poročila še ni objavila.

Vrnimo se k Demokratom. Že pred volitvami so se pojavljala opozorila, da za navidezno samostojnim projektom Anžeta Logarja (poleg Janševe sence) stoji močno gospodarsko zaledje. V politiki denar le redko pride brez pričakovanj in brez izstavljenega računa. Janši ga je Logar že plačal s tem, ko mu je pomagal sestaviti četrto vlado. Po kampanji, v kateri je poudarjal svojo samostojnost in preseganje političnih delitev, je Demokrate pripeljal v koalicijo s svojim političnim mentorjem ter postal eden ključnih členov njegove vrnitve na oblast. Morebitni račun gospodarskemu zaledju pa se medtem poravnava drugače – s politikami, ki jih Logar zagovarja kot gospodarski minister, vlada jih predlaga v zakone, sprejema pa jih vladna koalicija.