Kolumna / Janko Lorenci: Cokla

V osamosvojitvenem obdobju je bil Janša nacionalni junak, zdaj je za ene že dolgo idol, za druge popoln negativec. A tudi nenaklonjeni tabor ga praviloma ne obravnava kot vsestransko coklo nacionalnega razvoja. Pa je v mnogočem prav to.

Ena. Mož se je med staranjem razvil v skrajnega desničarja in resno ogroža demokracijo. Podreja si medije, tudi RTV, poziva k oboroževanju ljudstva, jemlje avtonomijo tožilcem, zdaj celo nakazuje, da ne bo spoštoval odločb ustavnega sodišča. Grozi s svojo drugo republiko, če ne zmaga, so volitve ukradene, »režim« pa nelegitimen. To so z demokracijo nezdružljive reči. In demokratične države se praviloma razvijajo bolje od nedemokracij.

Dve. Janša ogroža elementarno varnost Slovenije – ekološko varnost. Mučijo nas vedno bolj nora vročina, suše, poplave, on pa trdi, da podnebna kriza ni posledica človeškega delovanja, ampak večje Sončeve aktivnosti. Proti Soncu pa ne moreš. Torej ne bo storil ta čas najnujnejšega: izdelal urgentnega, operativnega načrta za hitro prilagajanje podnebnim spremembam. To je prva dolžnost vsake resne države. Mirno pa odšteje več denarja za orožje.

Tri. Vsi prejšnji Janševi mandati so prinesli ekonomsko nazadovanje. Premier je trd neoliberalec, povezan z delodajalskimi združenji, lobijem drobnejše, nepotentne ekonomije, ki gradi na slabo plačani delovni sili. Temu se prilagaja tudi vladna ekonomska politika. Hkrati s privatizacijo slabi javne službe, s tem pa postopno spodkopava tudi srednji razred. Z demografskim skladom trpa vse državno premoženje pod eno streho in si v isti sapi prisvaja celoten nadzor nad njim. Vsa ta godlja neoliberalno-oblastniških potez pomeni eno – nerazvoj, slabše življenje povprečnega državljana in bolj nestabilno, konfliktno družbo.

Štiri. Janševi mandati so slabi za državo tudi zato, ker ima okoli sebe globoko podoptimalne ekipe. Ko nastavlja ljudi, je njegova prva zahteva slepa lojalnost, usposobljenost je drugotna. To zelo skrči kadrovski bazen, iz katerega črpa, in zato gledamo okoli njega toliko znanih obrazov. Novejši sodelavci so urezani po njem in ponosno razkazujejo svojo surovost, ki jo gospodar v glavnem skriva. Mahnič in podobni moralni pohabljenci se nam lahko gnusijo, toda če ne bi bilo Janše, ne bi nihče vedel zanje.

Pet. Janša, vedoč, da ga vsi državljani ne podpirajo, je Slovenijo zavestno razdelil na ljubljene naše in sovražne nenaše. Delitev se je globoko zajedla v politiko, po malem pa tudi v ljudstvo. Janša je zanjo kriv bolj kot drugi pol. Polarizacija v politiki je za Slovenijo težko breme, saj vse seka na pol, z menjavami oblasti vse začenja na novo, preprečuje kontinuiteto in dolgoročne nacionalne projekte.

Šest. Janša žene preplah zaradi nizke rodnosti in živahnega priseljevanja. A demografski problem le zaostruje. Rodnost bo v njegovi socialno trši in bolj histerični Sloveniji kvečjemu manjša, priseljevanje, brez katerega gospodarstvo ne more in ki še omogoča naraščanje prebivalstva, pa obravnava popolnoma zgrešeno; prišlekov ne integrira, ampak jih sili v osamo.

Tako ta veliki domoljub tudi tu dela proti domovini. Ki jo že celo večnost nevrotizira, deli in kvari s politiko sovraštva, diskreditacij, laži, izrednih stanj, strahovanja … Kako se lahko tak razdiralen, škodljiv politik vztrajno vrača na oblast?

Najbolj zaradi razdrobljenosti in šibke alternativnosti nasprotnega pola. Zanj dela tudi globalno napredovanje skrajne desnice, kar že spreminja EU. Obvladuje in spretno uporablja preostalo slovensko desnico (kot udarno pest ali kot dozdevno spodobne zmerneže). Je vešč organizator in ve, kako pomembna sta široko razpredena strankina terenska mreža in zbujanje občutka pripadnosti. Je makiavelist, popolnoma predan smotru svoje politične aktivnosti – oblast zaradi oblasti, oblast kot opoj. To se zdi njegov raison d’être. Ne verjamemo, da sam verjame, da je to, kar počne, dobro za Slovenijo kot celoto. Volivcev, ki ne glasujejo zanj, ne napada, počne pa vse, da jih prikaže kot nenaše. Človek, ki zavestno cepi lastno skupnost, ki spušča v njeno ožilje toliko osebne in strankine strupenosti, ni patriot, toliko manj, če škodi tudi svojim volivcem (»socialna« kapica, privatizacija zdravstva …). Skratka, Janši absolutno manjka elementarna politična dobronamernost. Bi si sicer privoščil celo Black Cube?

Tudi v tokratnem mandatu diktature ne more uvesti, znova pa bo napravil grdo razvojno in vsakršno škodo. Kako naj opozicija njegov mandat čim bolj skrajša in se sama znova povzpne na oblast?

Najprej tako, da potrpežljivo, jasno in zelo konkretno razlaga, v čem vse je Janša škodljiv tudi za povprečnega državljana. Da opozarja EU na janšizme. Da izdela konkreten in dovolj alternativen razvojni program. Da živo deluje v parlamentu, sodeluje s civilno družbo, sindikati in drugimi tarčami oblasti. Da razmisli, kje ga je lomila na oblasti, in to prizna. Da se ne prička v prazno in se ne razkolje. Da izrabi oblastni premor za razširitev strankarskih mrež na terenu, tudi podeželskem. Tu ji je Janša, sam pokajoč od zdravja, za državo pa bolezen, lahko vzor.