Film / Zasebno življenje Vie privée

zadržan +

Kot bi hotel Hitchcock. Gotovo ste kdaj videli Uročenega (1945), Hitchcockovo klasiko, v kateri skuša psihoanalitičarka (Ingrid Bergman) – z majhno pomočjo uvidov svojega nekdanjega mentorja (Michael Chekhov) – ugotoviti, kdo je mladi dr. Edwardes (Gregory Peck), novi direktor psihiatrične bolnišnice, in kaj skriva prejšnji direktor, dr. Murchison (Leo G. Carroll). Francosko Zasebno življenje ni ravno rimejk ali reimaginacija Uročenega, toda povsem očitno – vendar obenem nežno, diskretno, sramežljivo – se spogleduje z njim, posebej z njegovim profiliranjem hithcockovskega občutka krivde. No, hithcockovski suspenz mu je bolj ko ne španska vas, je pa res, da se zaveda, da je suspenz v resnici nekaj komičnega, da meji na komedijo, da torej v suspenzu straši komedija. Doktorico Lilian Steiner (Jodie Foster), ameriško psihiatrinjo, ki dela v Franciji (in ki nadomešča Ingrid Bergman), obišče Pierre (Noam Morgensztern), njen dolgoletni pacient, in ji pove, da se je končno odvadil kajenja, toda ne zaradi njenih terapij, temveč s hipnozo – v pol ure je bilo konec njegove zasvojenosti. Leta in leta je hodil na seanse, vendar te niso pomagale. Zdaj jo bo tožil – zaradi jalovih, neučinkovitih seans, za katere je v vseh teh letih zagonil ogromno denarja. Še preden pa se Lilian dobro zgrozi, izve še slabšo novico – Paula (Virginie Efira),