Knjiga / Jo Nesbø: Kralj z gora

+ + + +

Za kuliso turistične idile. Kralj z gora je nadaljevanje Nesbøjevega Kraljestva; tam brata, eden uspešen in ekstrovertiran in očarljiv, ki se je ravno vrnil iz tujine in pripeljal eksotično ženo lepotico, in drugi bolj iz ozadja, a tudi on agresivno in fizično kot prvi potrjujeta, kar sta se naučila od očeta: da je družina vedno najpomembnejša. Je vrednota sama po sebi in za domače je treba včasih tudi kaj žrtvovati, recimo pokvariti zavorni sistem, politi vodo na ovinku visoko v hribih, se spustiti do brezna, v katerem se kopičijo avtomobili. In trupla, pri katerih so potrebni popravki, preden se jih polastijo forenziki.

Zdaj, osem let kasneje, se je marsikaj spremenilo. Bolj kot družine kakor točke povezanosti in navezanosti se brata, predvsem uspešni Carl, zavedata, da sta postala morska psa. Njune metode so ju pripeljale do uspeha, Carl se je z njimi zavihtel med ugledne meščane manjšega mesteca, do položaja direktorja hotela in lastnika megalomanske vile na hribu nad mestom. Roy, operativec in prav po norveško nezgovoren, je odkupil bencinski servis, na katerem je delal, in ima zdaj načrte z zabaviščnim parkom, ki ga je zrisala žena in ljubica obeh bratov. Pokojna, park naj bi bil nekakšno spominsko dejanje. Vendar, kjer je denar, so tudi kriminalci, večji in manjši, izsiljevalci in tisti z interesi, ki niso skladni z načrti o prihodnosti mesta, kakor si jo zamišljata brata. Ob vsem tem jima na vratu visi lokalni šef policije, ki ne verjame, da bi se njegov oče lahko samoutopil, predvsem pa meče oko na avte, ki se kopičijo pod kmetijo. Royu, ki je mislil, da bo preostanek življenja žaloval, se uspe zaljubiti v brihtno dekle in ji zaupa vse lumparije in zločine, ki sta jih storila, zaradi česar je prihodnost bratov seveda izpostavljena dodatnemu tveganju. In morebitnemu izsiljevanju.

Ker je Kralj z gora nadaljevanje, Jo Nesbø (1960) spretno, s pogovori in notranjim pretokom, obnovi zgodbo, od očetovih dejanj do odzivov bratov, tako da je mogoče kriminalko brati tudi brez poznavanja predhodne. To je hkrati zgodba o spremembah, ki jih prineseta položaj in premoženje; prej rahlo štorasti Roy, ki je pripovedovalec in rezoner celotnega dogajanja, pridobiva samozavest. Izgublja ukoreninjeno tradicionalno družinsko navezanost in gre počasi proti individualizaciji. Pridobiva izkušnje z vodenjem, čeprav včasih uporabi tudi stare metode, ki se jih je naučil pri pretepanju na veselicah, kjer je reševal brata ljubosumnih nalitežev, recimo trike s kolesarsko verigo. Predvsem pa Nesbø pričara norveško podeželje in odzive vaščanov, ko se jim približuje in odmika svet za gorami; če bo šla cesta skozi vas, bodo preživeli s turizmom, če ne, so njihova prizadevanja po moči in bogastvu jalova. Torej gre za večno dilemo, ki jo doživlja vsak kotiček na planetu: eni so bolj za razvoj, drugi bolj za tradicijo in ohranjanje stanja.