Uvodnik / Grega Repovž: Logar in Ostrc

Oči javnosti in medijev sicer vedno znova pritegne predsednik državnega zbora Zoran Stevanović s svojimi prostaškostmi, zavitimi v robatost klenih možakarjev, in seveda s svojo podrejenostjo Janezu Janši, za katerega je pripravljen v parlamentu izvajati popolnoma neustavne poteze. A so se prave stvari, ki bodo za dolgo – morda celo nepovratno – spremenile Slovenijo, začele odvijati drugje.

Stranki Resnica in Demokrati sta, zdaj je to že jasno, nesamostojni. Obe sta odvisni od Janše, podrejeni. Demokrati so že tako njegov projekt izigravanja volilnega sistema, umeten in lažen, ki ga je dal izpeljati dolgoletnima najbolj zvestima »vojščakoma«, Anžetu Logarju in Evi Irgl, med drugim tudi z zagotovitvijo denarja iz proračuna prek prepustitve stranke Konkretno. Stranka Resnica in njen predsednik pa sta odvisna od stranke SDS, ker je poslance te stranke Janša (natančno tako kot zna) naredil odvisne od sebe. Zato se tudi vedejo tako: javno samozavestno, ker imajo za sabo Janšo, do Janše pa prav ponižujoče podrejeno.

A vrnimo se k Demokratom, Anžetu Logarju in drugemu človeku te stranke, ministru za zdravje Tadeju Ostrcu. Janša je resda avtokrat, a to ne pomeni, da ni strateg. Najprej se pomudimo pri Ostrčevem imenovanju. Gre za ambicioznega človeka, ki pa nima veliko moralnih zadržkov. Zdravstvo vidi kot vir dobičkonosnega javnega denarja za zasebnike. Zato se je tudi dobro ujel s prvim ministrom Golobove vlade, Danijelom Bešičem Loredanom. Skupaj sta zasnovala zgrešen sistem financiranja skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu. Smo zapisali zgrešen? Moramo se popraviti – zgrešen je bil le za ljudi, ki v tej shemi niso sodelovali, dejansko pa je šlo za z zasebnimi lobiji v zdravstvu zelo natančno izdelan načrt prelivanja desetin milijonov evrov v žepe zasebnikov in dvoživk, ki že desetletja najedajo slovensko zdravstvo, dejansko pa tudi zdravje sistema, saj iz sistema »izvažajo« donosne in običajno lahke posege. Delo je podrejeno tem poslovnim shemam, kar dodatno obremenjuje celoten sistem, predvsem pa v stisko spravlja načelne in predane zdravnike ter njihove ekipe. A to še ni vse, kar je naredil v prejšnjem mandatu današnji minister Ostrc. Ko je moral z Bešičem Loredanom zapustiti ministrstvo – ko je Golob končno ugotovil, kaj se dogaja –, je kot državni sekretar pomagal urediti koncesijo zasebni zobozdravstveni kliniki Vergina, v kateri je nato dejansko tudi sam delal. Kar je seveda zavržno.

Nobenega dvoma ni, da Janša Ostrca ne ceni, to je tudi javno pokazal. A to ne pomeni, da ne ve, da je zanj prav zaradi osebnih značilnosti – tako kot Logar – dragocen človek. Zato je bila tudi ena prvih potez Janševe vlade, da je dala dovoljenje Ostrcu za delo v Vergini in s tem vsaj na videz legalizirala njegovo prejšnje skrito delovanje. A Ostrc je uporaben. Ne gre samo za privatizacijo storitev, izvoz dobičkonosnih dejavnosti, gre tudi za privatizacijo upravljanja denarja zavarovancev. Janša seveda ve, da ljudje danes vedo – tudi njegovi volivci –, kaj delajo podjetniki v zdravstvu in podjetni zdravniki. Preveč je bilo razkritega v preteklih letih, da bi lahko še prodajali pozasebljanje zdravstva kot zagotovilo za učinkovitost. Zato je seveda zanj kot naročeno, da je minister za zdravje Demokrat, in to »pritepeni« Demokrat, na katerega bo mogoče v pravem trenutku pokazati s prstom. Da ima na vesti še omenjeno dodelitev koncesije, je za Janšo le še ena dobra okoliščina, s katero bo vedno lahko pritisnil na tega ministra. Zakaj bi pritiskal nanj? Da, točno za to gre. Ker potrebuje upogljivca. Velja že danes opazovati, kdo točno se želi polastiti zdravstva – to so gospodarstveniki, podjetniki in tudi podjetniki zdravniki, ki izhajajo iz kroga Janše in SDS. In te bo moral Ostrc tudi postavljati na položaje in jim delati prostor. Zato je Ostrc za Janšo tako primerna izbira: naredil bo vse, kar si želijo poslovni krogi, a hkrati, če bo naredil nekaj, česar javnost ne bo odobravala, senca ne bo padla na Janšo.

Ta opis Ostrca – in njegove uporabnosti – bi lahko prekopirali tudi za Logarja. Sta iz istega testa, oba premočrtna, ambiciozna, oba bi za moč in funkcijo naredila vse. In predvsem, čeprav sta javno glasna tako kot Stevanović, se nikoli ne bosta uprla Janši in njegovim zahtevam. A imata še eno značilnost. Dejansko verjameta v svoje »facebook analize«, kot se je o njiju izrazil ekonomist, ki naj ostane neimenovan. Tako Logar kot Ostrc namreč verjameta, da res vesta, kaj delata, da je to nekaj dobrega. Ne gre za ideološko zaslepljenost ali prepričanost, ampak za plitkost, za razumevanje sveta, ki ne sega čez raven mnenj s facebooka oziroma analiz, kot jih ponuja umetna inteligenca. In tudi to Janša ve. Zato je bil Logar vedno le vojščak SDS. Ker verjame. In ker je premočrten.

Demokrati so za kampanjo za volitve porabili skoraj toliko kot Gibanje Svoboda in SDS. Od kod je prišel ta denar, ne bomo nikoli izvedeli, saj zakon ne zahteva, da morajo stranke vir razkriti, če so le zneski dovolj majhni in primerno razdeljeni na fizične osebe. A že danes vidimo, kje se Logarju in Ostrcu mudi. Mimogrede, paradna disciplina Demokratov naj bi bil boj zoper korupcijo.