Kolumna / Vlado Miheljak: Epitaf za kulturo

»Izkušnja, da ležiš na domačem kavču in ti država plačuje prispevke, zagotovo ni neka eksistencialna izkušnja, iz katere bi lahko dosegel neko spoznanje, umetniško občutenje … Če boš socialno poskrbel za umetnike, boš imel neko vrhunsko kakovostno umetnost? Mislim, da je ravno nasprotno.«

— Ignacija Fridl Jarc je že pred časom v dveh nastopih sestavila osnutek epitafa za kulturo (cit. po N1, 11. 8. 2026)

»Pojasnila je, da kulturnikov nikoli ni označila za parazite ali izjavila, da ležijo na kavču. … Njeno takratno sporočilo se je po njenih navedbah nanašalo izključno na pomen različnih življenjskih izkušenj za umetniško ustvarjanje. Kot primer je izpostavila ameriškega avtorja Kurta Vonneguta, ki je bil med drugim taksist, kar mu je prineslo pomembno izkušnjo za njegovo pisanje.«

— Ministrica Fridl Jarc je na tiskovni konferenci relativizirala svoje nekdanje izjave kot vzete iz konteksta (Svet 24.Si, 11. 8. 2026)

Mah, Slovenija je res eno selo. Zdaj bi že vsak minister preselil sedež skupaj z armado uslužbencev v domači kraj ali kar na svoj skedenj. Denimo, minister Rončević jih namerava vsak dan voziti v Novo mesto. Že, že regionalna razpršenost, ampak celotna Slovenija ima vendar manj prebivalcev, kot jih je v posameznih večjih okrožjih New Yorka! Ampak če že, zakaj potem ravno Novo mesto, zakaj ne Maribor, Celje, Kranj, Koper …? No, še dobro, da ni Kangler notranji minister, sicer bi imeli sedež MNZ in kar še po novem spada zraven v Dupleku!?