Prvi teden / Samo ljubezen!

Dvajsetletni atlet Mitja Zubin, specialist za tek na 400 metrov z ovirami, se je že kot mladinec uvrščal na največja mednarodna tekmovanja, letošnja sezona pa je njegova najuspešnejša doslej. Maja je v Palmanovi zmagal v članski konkurenci, junija je bil član slovenske štafete, ki je na balkanskem prvenstvu v Volosu osvojila drugo mesto, julija pa je v Novem mestu s časom 49,85 sekunde izboljšal osebni rekord in se prvič spustil pod mejo 50 sekund. Avgusta je debitiral še na članskem evropskem prvenstvu v Birminghamu. A zatem se je vsulo. Zubin je bil na družbenih omrežjih deležen poplave sovražnih komentarjev – samo zato, ker je gej.

Julija je nekaj podobnega doživel 17-letni slovenski sprinter Ike Svit Umunna, ki je na balkanskem prvenstvu do 18 let osvojil srebrno medaljo v teku na 100 metrov in ob tem kar dvakrat postavil nov slovenski rekord v tej starostni kategoriji. A namesto da bi v ospredju ostal njegov športni dosežek, se je tudi nanj

vsul bes spletnega komentariata – tokrat zaradi barve njegove kože.

Takšnim izbruhom spletne jeze se danes težko izogne skoraj katerakoli bolj izpostavljena javna oseba. Pred kratkim je nekaj podobnega doživela predsednica republike Nataša Pirc Musar; po prometni nesreči v začetku meseca je opozorila na »cunami dezinformacij«, ki se je razširil po spletu. Tarča je bil tudi sindikalist Goran Lukić, ki je v nedavnem intervjuju za Večer spregovoril o izkoriščanju delavcev ter kritiziral odnos oblasti do javnih uslužbencev, davkov, tujcev in prejemnikov socialnih transferjev. Pod intervjujem se je na družbenih omrežjih nabralo več sto zlonamernih, škodoželjnih in žaljivih komentarjev.

Ni naključje, da se je komentarjev na družbenih omrežjih prijel vzdevek »greznica«. Tudi algoritmi, ki poganjajo ta omrežja, pogosto dajejo prednost vsebinam, ki sprožajo največ odzivov – med njimi žaljivim, sovražnim in izrazito polarizirajočim objavam. To logiko so prepoznali ponudniki, pri katerih je mogoče že za razmeroma majhen denar najeti mreže lažnih profilov, ki umetno ustvarjajo vtis množičnega ogorčenja. Takšne organizirane spletne kampanje po svetu izkoriščajo politični akterji, saj lahko z njimi napadajo posameznike, utišajo kritične glasove in usmerjajo javno razpravo.

Prav na te primere želi odgovoriti nova mednarodna kampanja Love Only (Samo ljubezen), ki sta jo minuli teden zagnala Inštitut 8. marec in evropsko gibanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira). Zamisel je preprosta: ko kdo postane tarča usklajenega spletnega napada, kampanja mobilizira skupnost ljudi, ki se na sovraštvo odzovejo s podporo, solidarnostjo in prijaznimi komentarji. S tem želijo pobudniki »prelisičiti« algoritme družbenih omrežij, ki zaradi velikega števila odzivov sovražne vsebine pogosto še dodatno širijo, in pokazati, da glasna in nemalokrat umetno ustvarjena množica ne predstavlja večine, tarčam napadov pa predvsem sporočiti, da niso same.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica gibanja My Voice, My Choice, je sama pogosta tarča žaljivih komentarjev. Iz lastne izkušnje zato dobro ve, kaj lahko povzroči takšen val sovraštva. »Mislim, da komentarjev ne smeš vzeti osebno. Seveda se to najprej zgodi. Tudi sama sem jih na začetku razumela kot nekakšen glas večine, ki ti pripoveduje, da si grd in nevreden ljubezni,« je povedala. »Potem pa ugotoviš, da gre v ozadju pogosto za organiziran mehanizem sovraštva, katerega namen je predvsem utišati kritične glasove. Takrat ugotoviš, da so to nasilneži, ki jih je treba preglasiti.« »Verjamemo predvsem v povezano skupnost,« je še dodala. »Ni herojev in ni človeka, ki bi sam preživel takšne komentarje. Če dobiš morje prijaznih besed, lahko to reši življenje. Hkrati lahko s tem začnemo vzpostavljati drugačno kulturo komuniciranja. Vsi si želimo živeti v prijaznejšem svetu in mislim, da si je treba za to prizadevati.