Teden / S koraki do miru

V torek, 25. avgusta, se bo v Ljubljani začel slovenski del mednarodnega Pohoda za mir (Peacewalk), ki se je začel januarja letos na rtu Finisterra v Španiji, simboličnem »koncu sveta«, končal pa naj bi se poleti 2027 v Jeruzalemu. Celotna pot poteka skozi 24 držav, sestavlja pa jo več vej, ki se bodo združile oktobra v Sarajevu. Glavna pot je speljana po Jeruzalemski poti, eni najdaljših romarskih in mirovnih poti na svetu. Organizatorji Pohoda za mir trdijo, da gre za več kot le fizično potovanje, bil naj bi šola miru, potujoči festival in dobrodelna kampanja, ki želi presegati kulturne, verske in nacionalne razlike. Njihov odgovor na polarizacijo, vojne in vse večjo družbeno razdeljenost je preprost: hoditi skupaj za mir. Pri tem poudarjajo, da ne gre za politični projekt. Pohod ni zastavljen kot organizirana množična odprava. Gre za pot, ki se ji je mogoče pridružiti kjerkoli in za poljuben čas. Prav raznolikost ljudi, ki se ji pridružujejo, je po besedah Eve Marn, koordinatorice balkanskega dela poti, eden njegovih pomembnejših vidikov.

Pohod je nastal tudi kot odziv na genocid v Gazi. A organizatorji poudarjajo, da njegov namen ni zgolj izražanje nasprotovanja ali jeze. »Nismo želeli biti samo proti. Kritika je seveda pomembna, ampak želeli smo izraziti tudi nekaj pozitivnega,« pojasnjuje Eva Marn. Peacewalk tako razumejo kot del širše želje po miru in kot prostor, kjer je mogoče iskati drugačne načine odzivanja na konflikte.

Zakaj prav hoja? Tudi to je del sporočila pohoda. Hoja človeka upočasni, mu da čas za razmislek in omogoči, da se iz vsakdanjega ritma umakne v drugačen način bivanja. »Ko hodiš, se ne moreš jeziti. Takrat imaš čas, da se umiriš,« še dodaja Eva Marn. Hoja je lahko terapija, obenem pa je že sama po sebi proces, ki spodbuja potrpežljivost, poslušanje in srečevanje z drugimi.

Izbira Jeruzalema ni naključna. Mesto je bilo v preteklosti središče konfliktov in tudi prostor, kjer so se srečevale različne religije in tradicije. Pot proti njemu naj bi bila tudi priložnost za razmislek o tem, kaj mir sploh pomeni. Eva Marn poskuša mir razumeti čim širše – predvsem kot vprašanje pravičnosti, odpravljanja vzrokov globalnih neenakosti, odnosov med ljudmi in možnosti za sobivanje različnih skupnosti.

V Sloveniji bo pohod potekal od 25. avgusta do 2. septembra. Pohodnike bo pot vodila iz Ljubljane prek Vrhnike, Logatca, Postojne, Pivke, Matavuna, Trsta in Kopra do skupnosti Sončni griči v Hrvojih, od koder se bo nadaljevala proti Hrvaški.

Pot proti Jeruzalemu odpira tudi precej praktičnih in varnostnih vprašanj, med drugim prehod skozi Sirijo, ki je bila do nedavnega zaprta.

Številni aktivisti se odpravljajo na Peacewalk tudi zaradi grozovitih razmer v Gazi. Čeprav naj bi veljalo premirje, se genocid nad Palestinci nadaljuje – izraelske sile še naprej izvajajo napade, omejujejo dostop do humanitarne pomoči, milijoni Palestincev pa ostajajo razseljeni.