Teden / Prihodnost embalaže

Prejšnji teden je začela veljati evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki bo popolnoma spremenila ravnanje z odpadno embalažo. Res je sicer, da je uredba, ki je bila sprejeta že leta 2025, začela veljati v sredo, 12. avgusta, vendar so predvidene spremembe postopne – potrošniki jih za zdaj ne bodo občutili.

Pravila so veliko strožja pri omejitvah tega, koliko »večnih kemikalij« je lahko v embalaži na evropskem trgu. Večne kemikalije oziroma per- in polifluorirane snovi (PFAS) so velika skupina sintetičnih kemičnih snovi, ki se v embalaži pogosto uporabljajo zaradi vodotesnosti, odpornosti proti madežem in olju ter toplotne in kemične obstojnosti. Najdene so bile v pakiranju hitre hrane, vrečkah za pripravo pokovke v mikrovalovni pečici, vrečkah v pekarnah in škatlah za pico.

Večne kemikalije so nevarne, ker se v človeškem telesu in okolju kopičijo ter so povezane s številnimi negativnimi učinki na zdravje.

Od februarja 2027 bodo morali vsi gostinski obrati gostom dovoliti, da s sabo prinesejo svoje posode za shranjevanje hrane. Od leta 2028 bodo vse države članice EU imele poenoten sistem označevanja embalaže, ki naj bi pomagal pri pravilnem razvrščanju odpadkov in recikliranju. Prihranila bodo tudi podjetja za proizvodnjo embalaže, saj jim ne bo več treba proizvajati popolnoma različnih izdelkov za posamezne države v EU. Zares velike spremembe pa začnejo veljati z letom 2030. Od takrat bo prepovedanih več vrst embalaže, ki jo EU dojema kot nepotrebno in okoljsko potratno. Prepovedana bo plastična embalaža, s katero je več izdelkov zavitih skupaj, kar naj bi kupce spodbujalo, da jih kupi več naenkrat – klasičen primer so plastenke, pakirane v skupinah po šest. Prav tako bodo v restavracijah prepovedana mala pakiranja hrane, namenjena enkratni uporabi, kot so plastične vrečke sladkorja, kečapa, pa tudi plastični krožniki in pribor za enkratno uporabo. Iz hotelov bodo izginili izdelki za enkratno uporabo, kot so mila, šamponi, kozmetični pripomočki in tako dalje.

Vse te omejitve bo evropska komisija v prihodnjih letih (pred iztekom roka leta 2030) s podzakonskimi akti konkretizirala. Že zdaj je jasno, da bo mogoče doseči nekatere izjeme, predvsem, če je dokazano, da embalaža, ki se že uporablja, prispeva k varnosti hrane, higieničnosti ali da bi bile bolj ekološke možnosti nepraktične. Slovenija se že prilagaja na novo uredbo, prav zdaj je v javni obravnavi uredba, ki bo reformirala sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), po katerem so proizvajalci embalaže odgovorni tudi za prevzem in reciklažo te.