V središču / Posmeh boju proti korupciji

Ko se bodo poslanke in poslanci septembra vrnili na delo, jih čakajo številni zakonodajni ukrepi, ki jih je vložila bodisi vlada bodisi vladna koalicija strank na čelu z bistveno koalicijsko partnerico Resnico. Med temi zakoni je kar nekaj takih, v katerih so z vidika ustave in človekovih pravic vprašljive ali celo očitno protiustavne novosti. A med doslej vloženimi je verjetno najbolj trumpovsko-orbanovsko-janševski ukrep poseg v neodvisnost tožilstva. S tako imenovanim zakonom o Skoku (zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala) se obeta politični prevzem tožilstva, organa z najusodnejšo vlogo v pravosodju. Tožilstvo namreč odloča, kdo bo moral pred kazenskega sodnika in komu ne bo treba, in ne nazadnje, kdo bo moral v zapor in kdo ne. Zakon je zdaj kot neprimeren, nevaren in škodljiv utemeljeno raztrgala tudi akademska stroka. »Zakonodajalca pozivamo, da predlaganega zakona v tej obliki ne sprejme,« mnenje zaključujejo združeni profesorji in raziskovalci s katedre za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za kriminologijo pri tej fakulteti. A pojdimo po vrsti. V razmerje med politiko in stroko v pravosodju je nazadnje resneje posegla vlada, ki jo je vodil Borut Pahor, minister za pravosodje pa je bil Aleš Zalar. Tedaj se je zmanjšal vpliv politike, predvsem ministra za pravosodje in vlade, na kadrovanje v sodstvu in na tožilstvu. Dotlej so strokovni, kolegijski in heterogeni organi, kot sta sodni in državnotožilski svet, podajali mnenje, končno kadrovsko odločitev pa je sprejela politika, odtlej so vloge zamenjane.