V središču / Rezanje direktorja Juga

Na ministrstvu za zdravje se te dni pripravljajo na obsežne kadrovske zamenjave v vodstvih bolnišnic in zdravstvenih zavodov. Junija so objavili prvi javni poziv, namenjen vsem zainteresiranim, ki bi želeli kot predstavniki države sedeti v svetih javnih zavodov. Z njim so zbrali 145 primernih kandidatov, so odgovorili z ministrstva za zdravje. A le 145 morebitnih kandidatov ni dovolj za načrtovane rošade, zato so ta mesec objavili že drugi poziv in v njem merila za izbiro svetnikov zrahljali. Po novem kandidatov ne bodo več presejali na podlagi izkušenj s področja zdravstva ali vodenja večjih sistemov. Tako, so pojasnili na ministrstvu, želijo razširiti krog potencialnih državnih predstavnikov. Njihov izgovor za ta poseg je, da je bil pravilnik doslej strožji od zakona. Torej so merila lahko znižali.

Vzporedno s tem na ministrstvu pripravljajo tudi teren za odpoklic sedanjih svetnikov. Junija je recimo še veljalo, da je mogoče državnega predstavnika v neki bolnišnici ali zdravstvenem domu odpoklicati le zaradi točno določenih razlogov, kot je recimo neskrbno delo, nezastopanje interesov ustanovitelja, neudeležba na sejah in podobno. Po novem lahko vlada svoje predstavnike zamenja po prosti presoji, brez utemeljitve. Do te spremembe so bili ta teden kritični v protikorupcijski komisiji. Sporočili so, da s tem na ministrstvu ne upoštevajo njihovih priporočil. Ali kot je za RTV dejala predsednica komisije Katarina Bervar Sternad: »Člani sveta zavoda morajo delovati v interesu zavoda, ne pa slepo poslušati vladajoče politike. Zato je pomembno, da so natančno določeni razlogi, zakaj jih je mogoče razrešiti. To so pomembne varovalke pred arbitrarnim odločanjem, pred nedovoljenimi vplivi, privilegiranjem posameznikov in neenako obravnavo.« Jeseni lahko torej pričakujemo zdravstveni kadrovski cunami: množične zamenjave svetnikov in v naslednjem koraku zamenjave direktorjev bolnišnic ali zdravstvenih domov. Zamenjavam svetnikov sicer po avtomatizmu ne morejo slediti zamenjave direktorjev, je pa to v skladu z zakonom mogoče, če imajo bolnišnice izgubo in je zato treba imenovati sanacijske uprave. Tudi ta teren je že pripravljen: minister Tadej Ostrc je že konec julija na tiskovni konferenci prikazal domnevno »katastrofalno« stanje v slovenskih bolnišnicah, saj naj bi te v zgolj prvih petih mesecih pridelale 22 milijonov evrov primanjkljaja. Čeprav je izguba letos večja zaradi rasti plač in ker javna zdravstvena zavarovalnica še ne priznava višjih cen storitev, formalno izguba je in je lahko tudi izgovor za zamenjave.

Na ministrstvu za zdravje se te dni pripravljajo na obsežne kadrovske zamenjave v vodstvih bolnišnic in zdravstvenih zavodov. Zbranih je že prvih 145 kandidatov.

Ena od prvih rednih ali izrednih tarč bo gotovo generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Da Jug ne uživa zaupanja ministra za zdravje, je ta med vrsticami sporočil že ob predstavitvenem nastopu v parlamentu na začetku junija, ko je govoril, kako UKC Ljubljana zapuščajo zdravniki. Ta teden pa je pritisk na Juga postal že več kot očiten. Nekateri mediji, ki so blizu oblasti, kot je Info360, za katerim stoji Aleš Štrancar, so objavili informacijo, da ima Jug – temu sicer mandat poteče prihodnje leto februarja – že pripravljeno odstopno izjavo. V UKC so to zanikali. Na spletni strani Nova24, povezani s SDS, so nato o njem objavili še neresnično zgodbo, češ da si je vodstvo UKC za leto 2025 kljub primanjkljaju izplačalo 600 tisoč evrov nagrad. Zakaj gre Jug marsikomu v nos, je očitno: med mandatom je kot eden redkih generalnih direktorjev sprejel množico ukrepov, ti pa zasebnikom v zdravstvu in vsem tistim, ki bi se radi obesili na tok denarja, prihajajoč od zavarovancev, niso pogodu.

Po skoraj desetletju blokad je Marku Jugu uspelo nabaviti štiri nove naprave za magnetno resonanco (MR), kar je področje, ki so ga v zadnjih letih prav zaradi starih naprav v UKC prevzela zasebna diagnostična podjetja. V UKC skoraj desetletje niso kupovali MR-naprav. Očitno je to bila tiha politika: niti radiologi, ki so lahko zato delali pri zasebnikih, za nakup niso bili zainteresirani. Zadnja leta so v UKC imeli najstarejše MR-naprave v državi in kak mesec so bile vse v okvari. A s tem, ko so se radiologi začeli seliti k podjetjem, kjer so opravljali te enostavne storitve, jih je začelo primanjkovati v bolnišnicah, tudi v UKC Ljubljana, pri urgentnih ali zahtevnejših posegih. Jugu je v UKC uspelo ta trend ustaviti. Velik premik je dosegel tudi v boju proti korupciji: v UKC so pod njim skorajda potrojili količino materiala, ki ga po novem kupujejo na podlagi javnih naročil, torej veliko bolj transparentno. Da so to dosegli, pa so morali zamenjati celotno ekipo zaposlenih v nabavni službi: iz bolnišnice je odšlo ali bilo odpuščenih več kot 30 nabavnikov, pri tem je UKC vložil tudi 25 prijav na policijo in nacionalni preiskovalni urad zaradi sumov zlorabe položaja prav v zvezi z nabavno dejavnostjo. Jug, kot so pred časom sporočili iz UKC, zaradi tega tudi redno dobiva grožnje.

Da se je Marko Jug na položaju generalnega direktorja UKC Ljubljana izkazal, danes priznava celo vedno kritični Samo Fakin, ki v svetu UKC sedi kot delegat javne zdravstvene zavarovalnice (ZZZS): »Čeprav sem bil na začetku skeptičen do njegovega imenovanja, saj je z njim politika na čelo UKC ponovno imenovala nekoga brez izkušenj in ustreznega znanja o vodenju, moram priznati, da me je pozitivno presenetil. Začel je gromozanski investicijski cikel, gradi se infekcijska klinika, končno so zamenjana dvigala, sprejem na urgenci je začel delovati – kar je vse stalo desetletja. Klinični center je bil do njegovega direktorovanja primer, kako do investicij ni smelo priti. Z Jugom pa se je stvar premaknila. In čeprav je imel ves čas kakšno osmino kapacitet zaprtih oziroma v obnovi, ni le realiziral programa. Še celo povečal je število pregledov.« To kažejo tudi statistični podatki: pod Jugom je UKC Ljubljana, kljub zdravniški stavki, prenovam in približno deset odstotkov manj negovalnega kadra kot leta 2019, povečal obseg dela. Stabiliziral je tudi problematične oddelke, med drugim otroško srčno kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo. Čeprav je pet glavnih maksilofacialnih kirurgov – Osterčevih kolegov in verjetno tudi prijateljev – zaradi želje po zasebnem delu zapustilo UKC in napovedalo propad dejavnosti v tej javni ustanovi, je Jug z imenovanjem Nataše Ihan za vodjo to dejavnost rešil. Še več: kljub odhodu petih glavnih kirurgov se je produktivnost maksilofacialnega oddelka povečala. V prvih šestih mesecih letos, v primerjavi z istim obdobjem leta 2025, so na oddelku število najzahtevnejših posegov povečali za več kot deset odstotkov. A zdi se, da so prav Jugovi uspehi razlog, da se bo moral posloviti od položaja. Tudi tu je namreč ogrozil zasebne interese, ki so doslej prevladovali, ko so zdravniki, zaposleni v javni službi, dejavnost preusmerjali v svoje zasebne projekte.

Zgodba z maksilofacialnimi kirurgi je podobna zgodbi z radiologi: maksilofacialni kirurgi so veliko več zaslužili pri zasebnikih z vstavljanjem zobnih implantatov kot pa s precej bolj zapletenimi posegi v UKC Ljubljana. Sedenju na dveh stolih se niso hoteli odpovedati. S kolektivnim odstopom so želeli izsiliti UKC Ljubljana ali državo, da bi kot predstavniki nišnega poklica dobili poseben status. A maksilofacialnim kirurgom bi gotovo potem sledile še druge skupine zdravnikov. Toda Jugu je uspelo ta trend ustaviti. »Najbolj žalostno je,« nadaljuje Fakin, »da bomo sedaj, ko se je direktor ravnokar naučil, kako voditi to institucijo, na vrh ponovno postavili novega generalnega direktorja. Spet postavljamo svete bolnišnic brez meril in po izrazito politični liniji in spet lahko zgolj upamo, brez vsakršnega jamstva, da bodo novi kadri delali dobro. A zdravstvo ni levo ali desno, ampak pripada ljudem, ki plačujejo prispevke. Teh pa ob vsakokratnih zamenjavah nihče nič ne vpraša.« Seveda je res, da je tudi prejšnja vlada, torej vlada Roberta Goloba, ob nastopu izpeljala obsežne kadrovske zamenjave v zdravstvu. Avgusta 2023 je v enem zamahu zamenjala predstavnike v svetih 23 državnih javnih zavodov, tudi v najpomembnejših od UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološkega inštituta, NIJZ do velikega dela splošnih in psihiatričnih bolnišnic. A je bila marsikje zamenjava več kot očitno ustrezna. Svet UKC je denimo pred prihodom Golobove vlade vodil Matjaž Trontelj, bivši predsednik sveta NSi in nekoč član vodstva komercialne zavarovalnice Vzajemna. Ni bil le politično imenovan, pri njem je šlo tudi za navzkrižje interesov. Nadomestila ga je Irma Gubanec, ki ima skoraj 30 let izkušenj z vodenjem ali nadzorovanjem velikih sistemov od Luke Koper, Dela do Telekoma. Tudi Jug je kajpada bil politično imenovan – javna skrivnost je, da je Golobov prijatelj. A pri njem je Golob imel srečno roko.

V večini držav nadzor in vodenje bolnišnic zaupajo stroki ali od politike neodvisnim organizacijam, pri nas je to postala še ena od političnih panog.

V večini držav nadzor in vodenje bolnišnic zaupajo stroki ali od politike neodvisnim organizacijam, pri nas pa je to postala še ena od političnih panog. Ne zaradi politike, ampak zato, ker se prek teh politikov javna sredstva vedno lahko začnejo prelivati v zasebne žepe. V Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem politično odgovornost nadzornikov kombinirajo z neodvisnimi strokovnjaki, predstavniki zaposlenih, predstavniki pacientov, lokalnimi skupnostmi, namesto da bi osrednja vlada sama zagotavljala absolutno večino sveta. Tako je bilo nekoč tudi pri nas. Pred približno 20 leti vsakokratna vladna garnitura ni bila tako osredotočena na politično kadrovanje v zdravstvu. Seveda so bili najpomembnejši položaji, kot je položaj generalnega direktorja UKC Ljubljana, vedno zanimivi, a sestave svetov v drugih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih so vladajoči politiki pustili večinoma pri miru. Tudi sestava svetov zato nekoč ni bila enotna: nekje je država imela več, drugje manj predstavnikov, nekje je večjo moč imela lokalna skupnost ali zavarovalnica, odvisno od ustanovitvenega akta.

S prvo vlado Janeza Janše pa se je to ravnanje spremenilo in od tedaj vsaki zamenjavi politične oblasti sledijo množične zamenjave v zdravstvu. Varovalk proti temu v Sloveniji nimamo, lahko zgolj vedno znova upamo, da bo prevladala modrost. Sedanja vlada je sicer še pred načrtovanim jesenskim valom zamenjav ta teden že opravila prvo rošado, s katero je pokazala prihajajoči vzorec. Iz bolnišnice v Slovenj Gradcu je odpoklicala tri svetnike. Posloviti se je moral svetnik Mirko Prosen, sicer profesor na Fakulteti za zdravje iz Izole, oditi sta morala Marjan Podgoršek, tudi direktor trboveljske bolnišnice in nekdanji direktor Družbe za svetovanje in upravljanje ter član uprave Cimosa, in Gorazd Korošec. Namesto njih je vlada imenovala kolumnista Demokracije, Nova24TV in e-Koroške Štefana Šumaha, sicer ravenskega občinskega svetnika iz stranke SDS, mlado fizioterapevtko Majo Pačnik in ekonomista Sebastjana Slemenika, predsednika mestnega odbora NSi iz Slovenj Gradca.