Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Sama sebi največji sovražnik

Oboroževanje postaja danes tako samoumevna sodobna političnoekonomska institucija kot nekdaj zlati institucionalni trikotnik socialne države, liberalne demokracije in tržne globalizacije. Evropa, ta samooklicani civilizacijski popek sveta, je po drugi svetovni vojni razglašala svetovni mir kot edini mogoči imperativ človeštva. Mirovniška politična mitologija je tedaj ustrezala ekonomskim interesom ZDA, edini veliki zmagovalki dveh svetovnih vojn. Toda mirovniško naravnane mednarodne institucije niso onemogočile nastanka novih vojaških povezav Nata (1949) in Varšavskega pakta (1955). Nekdanji zavezniki so v nekaj letih postali zagrizeni nasprotniki, hladna vojna je Evropo in svet razdvojila za več kot 40 let. Zadnja desetletja nas preganjajo ameriške vojne v boju za ohranitev globalne hegemonije. Militarizacija sveta nikoli ni zamrla, občasno se je zgolj potuhnila. Poganja jo preveč ekonomskih, političnih in geostrateških interesov. Njen algoritem je vseskozi oženje obzorja duha in raznovrstna produkcija kriz. Militarizem je vedno unovčil nezadovoljstvo in strah ljudi, trguje z utvarami, lažmi in propagando. Svetovni mir zato ni več nekaj samoumevnega, hibridna svetovna vojna velesil dejansko že poteka. Mi zgolj doživljamo sindrom kuhane žabe.