Intervju / »Sem le orožje, ki ga uporabljajo zoper Natašo«

Prometna nesreča, v katero je bila vpletena predsednica države Nataša Pirc Musar, je spremenila vse. To, da predsednica in njena prijateljica Viktorija Krivolucka na zadnjem sedežu kombija nista bili pripeti in da sta bili obe v nesreči tudi poškodovani, je le manjši del zgodbe. Govorice, špekulacije in ugibanja o tem, kaj naj bi se dogajalo, so iz družbenih omrežij preskočili v klasične medije, vse skupaj pa je začelo spominjati na politični pogrom.

Na koncu se je celotna os kritike ustavila pri Viktoriji Krivolucki. Njen izvorni greh je bil, da je Rusinja. In Rusinje so seveda sumljive. Ko se je k razpravi o njeni narodnosti priključilo še razkritje novinarjev Dnevnika in avstrijske APA, češ da je nekdanji namestnik direktorja takratne Varnostno-informativne službe Roman Jeglič – v času odmiranja socializma je bil tudi vodja ljubljanskih kriminalistov – nekoč živel v Krasnojarsku, in to na istem naslovu kot Viktorija Krivolucka, pa je vse skupaj dobilo še dodatni pospešek. Viktorija Krivolucka je postala vohunka, predsednica Nataša Pirc Musar pa izdajalka domovine, ki bi ji morala vlada omejiti dostop do zaupnih dokumentov in gradiv.