Plošča / Arca: XXXXX 2026

XL Recordings

Jaša Bužinel
MLADINA, št. 33, 21. 8. 2026

+ + + +

Venezuelska trans umetnica Alejandra Ghersi si je priborila položaj, o kakršnem večina eksperimentalnih glasbenikov le sanja. Že kmalu po prvencu Xen (2014) je postala ena vplivnejših predstavnic avantgardne elektronike s primesmi latino popa in neoklasike. Kot sopotnica producentke Sophie (1986–2021) je v minulem desetletju s preobrazbo iz anonimne posebnice v nišno pop divo občutno zaznamovala sceno ne le s prodorno produkcijo – mutacijo čudnih raggatone ritmov in inovativnih elektronskih zvočnih barv –, pač pa tudi s svojo unikatno persono in zeitgeistovsko umetniško vizijo. Za njen globalni vzpon je bilo pomembno sodelovanje z Björk, podpisala pa je tudi komade zvezd, kakršne so Madonna, The Weeknd in FKA Twigs. Danes je del kulturnega establišmenta, če želite, elite, s projekti v največjih umetniških institucijah, sodelovanjem z modnimi hišami in nominacijo za grammyja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Jaša Bužinel
MLADINA, št. 33, 21. 8. 2026

+ + + +

Venezuelska trans umetnica Alejandra Ghersi si je priborila položaj, o kakršnem večina eksperimentalnih glasbenikov le sanja. Že kmalu po prvencu Xen (2014) je postala ena vplivnejših predstavnic avantgardne elektronike s primesmi latino popa in neoklasike. Kot sopotnica producentke Sophie (1986–2021) je v minulem desetletju s preobrazbo iz anonimne posebnice v nišno pop divo občutno zaznamovala sceno ne le s prodorno produkcijo – mutacijo čudnih raggatone ritmov in inovativnih elektronskih zvočnih barv –, pač pa tudi s svojo unikatno persono in zeitgeistovsko umetniško vizijo. Za njen globalni vzpon je bilo pomembno sodelovanje z Björk, podpisala pa je tudi komade zvezd, kakršne so Madonna, The Weeknd in FKA Twigs. Danes je del kulturnega establišmenta, če želite, elite, s projekti v največjih umetniških institucijah, sodelovanjem z modnimi hišami in nominacijo za grammyja.

Arca – še naprej intrigantna, a ne več radikalna

Arca – še naprej intrigantna, a ne več radikalna
© Arhiv založbe

Po velikopoteznem ciklu albumov z različnimi slogovnimi usmeritvami, izdanih pod imenom Kick (2020–2021), na katerih je secirala svojo identiteto, (ne)binarnost, spol, telesnost in poželenje, je bil čas za reset. Album XXXXX, koncipiran kot fiktivni radijski prenos, je bolj avanturističen, surov in neoprijemljiv, a zato tudi manj dostopen od njenih bolj popovsko obarvanih projektov. Kljub poudarjeni eksperimentalni noti pa ne ponuja prelomnih inovacij, temveč servira zanjo prepoznaven preplet razštelanih klubskih ritmov (footwork, reggaeton, EDM, dubstep), bombastičnih orkestralnih delov, ambientalnih zvočnih pejsažev, gličev, hrupa in sintetičnih eksplozij, skratka zvokov na steroidih. Bližje je zgodnjemu opusu, ki je imel res močan futuristični naboj, a je njena estetika naposled neizogibno postala del mainstreamovske senzibilnosti v smislu revolucionarnega oblikovanja zvoka in raziskovanja fluidnih, postčloveških identitet.

Arca tokrat nagovarja razmeroma nišno publiko, posebej fenice in fene njenih zgodnjih mikstejpov, s katerimi se je proslavila v internetnih poznavalskih krogih. Aranžmaji večine skladb so na posluh izmuzljivi, saj se skladbe prelivajo druga v drugo kot abstraktni čustveni izbruhi. Pohvaliti gre filigransko izklesane zvoke, predvsem visokoresolucijske sinte in krčevite ritmične elemente, ki možganom ne pustijo dihati. Album je prežet s hipnotičnimi digitalnimi frekvencami, begajočimi uho, in njenim močno sprocesiranim glasom, ki ustvarja vtis hrepenečih, pravzaprav kar konkretno pohotnih kiborgov, kar je tudi njena osrednja preokupacija – kiborg kot telesni podaljšek njene identitete. Arcina obsedenost z idejo same sebe precej spominja na samoljubno vzvišenost romantičnih pesnikov 19. stoletja. Kiborška romantika!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Teden

Obglavljena pamet

Heroj desnice je spisal samoovadbo – tudi ob pomoči kulturne ministrice

TV komentar

Dajmo, desničarji!

Kaj, če bi res pomagali kmetom in jim pomagali pri podnebnih spremembah?