V središču / Gradimo na veliko

Infrastruktura je večna tema v visokem šolstvu, zdi se, da je prostorska stiska vseprisotna, da je študentov vedno več, hkrati pa za kakovostno študijsko okolje, ki se lahko kosa z vodilnimi institucijami v tujini, potrebujemo vedno več prostora. Filozofska fakulteta v Ljubljani ima na primer prostore na treh različnih lokacijah, enako velja za Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Številni prostori so tudi že dotrajani ter kot taki ne spodbujajo študentov k doseganju presežkov na njihovem področju.

V Ljubljani se dva velika gradbena projekta že bližata koncu. Prvi so novi prostori Medicinske fakultete na Vrazovem trgu ob Ljubljanici, ki bodo prve študente sprejeli že v prihajajočem študijskem letu. Vrednost investicije je okrog 94,5 milijona evrov, od tega je okoli 52,5 milijona prišlo iz proračuna Evropske unije v sklopu načrta za okrevanje in odpornost, 28,5 iz proračuna države, 13,5 pa iz lastnih sredstev. Dekanja Medicinske fakultete Ksenija Geršak je lani, ko so dela prešla v sklepno fazo, pojasnila, da »novi kampus predstavlja enega od treh načrtovanih kampusov Medicinske fakultete in obsega približno tretjino vseh predvidenih kapacitet. Fakulteta je vstopila v pomemben investicijski cikel, ki bo trajal naslednjih deset let ter zajemal celovito prenovo in izgradnjo vseh fakultetnih prostorov. S tem bomo zagotovili pogoje za izobraževanje in raziskovanje na področju medicine in dentalne medicine, primerljive z uglednimi evropskimi fakultetami. Ob tem poudarjamo, da tudi drugi gradbeni projekti in projekti prenove, ki so v fazah priprave projektne in investicijske dokumentacije, potekajo skladno s predvidenimi časovnicami. Fakulteta jih trenutno v celoti financira iz lastnih virov.«

Naslednji velik projekt Medicinske fakultete je tako imenovani tretji kampus na Zaloški cesti. Načrtujeta se rušenje nekaj manjših in starejših stavb in gradnja novega objekta, ki bi bil v dvojni rabi – v njem bi bila fakulteta in tudi različni medicinski raziskovalni inštituti, kar bi še bolj pripomoglo k povezovanju med različnimi institucijami in poglabljanjem znanja. Vrednost projekta ocenjujejo na okoli 120 milijonov evrov, za dokončne ocene pa je še prezgodaj. Dela bi se lahko začela že prihodnje leto, končala pa naj bi se leta 2032.

Drugi že skoraj končani projekt pa so novi prostori Veterinarske fakultete na Cesti v Mestni log v Murglah, kamor se bo preselila celotna fakulteta, saj so njeni dosedanji prostori na Gerbičevi ulici zastareli ter neprimerni za študijsko in raziskovalno dejavnost na najvišji ravni. »Objekt bo razdeljen na dve medsebojno povezani stavbi. Višja stavba v petih etažah bo namenjena prostorom za pedagoško dejavnost in inštitutom, nižja stavba v treh etažah pa bo namenjena prostorom klinik. Streha nižjega objekta bo urejena kot večnamenska zelena površina. Objekt bo omogočal izvedbo pedagoških, raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišjem nivoju,« so zapisali na Univerzi v Ljubljani. Vrednost investicije je dobrih 81 milijonov evrov, od tega bo okoli 52,5 milijona pristavila Evropska unija iz načrta za okrevanje in odpornost, nekaj več kot 14 milijonov bo prišlo od države, skoraj toliko pa tudi od univerze same. V te prostore se bodo študenti veterine po ocenah univerze premaknili v začetku prihajajočega študijskega leta.

Naslednja obsežna gradbena projekta ljubljanske univerze bosta novogradnji na Brdu, kjer so že Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Biotehniška fakulteta. Pridružili se jim bosta fakulteti za strojništvo in farmacijo, ki sta zdaj v središču mesta ob Aškerčevi cesti. Fakulteta za strojništvo bo imela tri nadstropja, v pritličju bodo večje predavalnice in laboratoriji, ki jih bo ločevala avla, v prvem nadstropju bo 17 učilnic in pisarne, pa tudi laboratoriji in kabineti profesorjev. V drugem nadstropju, v terasni etaži, bodo skupni prostori fakultete: »Na severnem delu sta knjižnica in čitalnica, na zahodu je prostor za funkcionalno vadbo, na vzhodu uprava ter na jugu jedilnica s kuhinjo, bar, akademski klub, posebna predavalnica.« Stavba bo imela štiri zelene atrije. S Fakulteto za farmacijo si bo delila zunanje prostore ter uvoz v podzemni garaži, za kateri je univerza že sklenila gradbeno pogodbo s podjetjem CBE iz Ljubljane.

Na gradbišču Fakultete za farmacijo pa je bil pred tremi meseci že položen temeljni kamen. »Farmacija ni le industrija, ampak del vsakdanjega življenja ljudi. Lekarne so prostor strokovnosti, svetovanja in zaupanja, farmacevti pa s svojim znanjem pomembno prispevajo k varni in učinkoviti uporabi zdravil. Nova stavba nam bo omogočila, da še bolje odgovorimo na potrebe družbe ter povečamo vpis in usposabljanje kadrov na tem ključnem področju,« je ob priložnosti dejal rektor univerze Gregor Majdič. Stavba bo razdeljena na glavni del s prostori za študij in raziskovanje s predavalnicami in laboratoriji, na zahodnem delu pa bo zajemal tako imenovani infrastrukturni center s tehnološko zahtevnimi razvojnimi in raziskovalnimi laboratoriji ter univerzitetno učno lekarno. Oba projekta naj bi se končala predvidoma leta 2030.

V načrtu je še gradnja novega objekta na Roški cesti, kjer bi bila lahko celotna likovna akademija, ki je sedaj razpršena po mestu. V začetku tega leta je bil sprejet dopolnjen osnutek podrobnega prostorskega načrta za to območje, ki predvideva novogradnjo, sedaj teče postopek natečaja za najboljšo arhitekturno rešitev. Na istem območju je v načrtu tudi gradnja študentskega doma.

Na univerzi si prizadevajo tudi za posodobitev športnih objektov, ki jih imajo v lasti, v prvi vrsti dvorane v Rožni dolini, a za to še niso pridobili primernega sofinanciranja od ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Prav tako razmišljajo o športni novogradnji pri Kardeljevi ploščadi za Bežigradom, kjer je trenutno prazna zelenica, ki jo upravlja ministrstvo za obrambo. Ta načrt je sicer še v začetnih fazah.

Temeljna razvojna strategija Univerze v Ljubljani ostaja koncept kampusov – to niso klasični kampusi, kot jih poznamo ponekod v zahodni Evropi in v Združenih državah Amerike, kjer so vse fakultete na isti lokaciji, temveč so predvideni štirje kampusi po mestu. Eden, ki že zdaj deluje bolj ko ne kot kampus, je za Bežigradom, kjer so družboslovne fakultete: Fakulteta za družbene vede, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za upravo in Pedagoška fakulteta. Kampus okoli Medicinske fakultete vključuje še Fakulteto za šport na Kodeljevem in Zdravstveno fakulteto v Poljanah, vse se ukvarjajo s človeškim telesom in zdravjem. Na Brdu se širi kampus, ki je naravoslovne narave. Najbolj raznolik je četrti kampus center, kjer sta humanistična Filozofska fakulteta in Akademija za gledališče, režijo, film in televizijo (AGRFT), pa tudi Fakulteta za matematiko in fiziko, Veterinarska fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Naravoslovnotehniška fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko. »Univerzo si želimo bolj povezati, ker je bila tradicionalno zelo decentralizirana. Hkrati pa je naša želja tudi, da kampusi sčasoma dobijo skupno infrastrukturo. Moja vizija bi bila, da bi imel vsak kampus čez nekaj let skupno menzo, kjer se študenti ne bi samo prehranjevali, ampak bi se tudi srečevali. Tako bi se srečevali študenti različnih fakultet, s čimer bi spodbujali tudi interdisciplinarnost in povezovanje med fakultetami. V sodobnem času je zagotovo nujno potrebno, da je več povezovanja in več interdisciplinarnosti. Znanja morajo biti danes široka in morajo biti povezana med seboj,« o kampusih razmišlja rektor univerze Gregor Majdič.

V Mariboru pa se velik investicijski cikel ravno začenja. »Univerza v Mariboru je trenutno sredi enega največjih infrastrukturnih investicijskih ciklov v svoji zgodovini, saj ne gre zgolj za posamezne prenove, temveč za dolgoročno preoblikovanje univerzitetnega prostora – od novih fakultet in raziskovalnih centrov do posodobitve obstoječih stavb, športne infrastrukture in študentskih nastanitev. Cilj je zagotoviti sodobne in kakovostne razmere za študij in raziskovanje, okrepiti raziskovalno in razvojno infrastrukturo Univerze v Mariboru ter hkrati še tesneje povezati univerzo z gospodarstvom in širšim okoljem. Tako investicije ne pomenijo le vlaganja v infrastrukturo, temveč ustvarjajo tudi možnosti za prenos znanja, razvoj novih rešitev ter tesnejše sodelovanje med akademskim in gospodarskim okoljem,« so pojasnili na univerzi.

Glavni predstavnik tega cikla je projekt platforme INNOVUM, ki je tako imenovani tehnološki inovacijski center za infrastrukturno podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom. »Za ustrezen razvoj odličnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Na žalost slovensko inovacijsko okolje vse bolj zaostaja za evropskim povprečjem, hkrati pa se povečujeta svetovna konkurenčnost in tehnološki napredek, neskladje tako postaja vse večje. Še posebej skrb zbujajoče razmere na tem področju so v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, kjer je bilo v preteklosti vlaganj v raziskovalno infrastrukturo občutno manj kot v osrednji Sloveniji,« lahko preberemo na strani univerze.

Infrastrukturni projekti v okviru INNOVUM-a so odkup in prenova objekta Fakultete za logistiko z raziskovalnim centrom za logistiko v Celju, gradnja prizidka Fakultete za energetiko z zgraditvijo raziskovalne infrastrukture Inštituta za energetiko v Krškem, prenova objekta Centra odličnosti za fotonske, mikro- in nanoelektronske tehnologije, prizidava in prenova objektov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prenova objekta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, novogradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in novogradnja Fakultete za strojništvo. Vse te investicije imajo skupno vrednost okoli 145,3 milijona evrov.

Polega tega projekta bo mariborska univerza gradila tudi na Koroški cesti, kjer sedaj stoji tako imenovani trojček fakultet – v eni stavbi so Filozofska, Pedagoška in Naravoslovno-matematična fakulteta. Stavba je stara in jo bodo morali zaradi sesedanja porušiti. Lokacija nove stavbe, ki bo še vedno združevala vse tri fakultete, je predvidena v bližini, na travniku pred univerzitetnim športnim centrom Leona Štuklja, zelene površine pa bi zagotovili na mestu, kjer sedaj stojijo fakultete. »Vse je pripravljeno, da začnemo arhitekturni natečaj, kjer bomo izbirali najboljše rešitve, vzporedno pa poskušamo zagotoviti tudi financiranje,« je marca na zajtrku za novinarje povedal prorektor mariborske univerze Miralem Hadžiselimović. Vrednost tega projekta je 91,5 milijona evrov.

Izvedla se bo še širitev Medicinske fakultete, ki leži na desnem bregu Drave, in sicer v trikotnik ob železnici ob Titovi cesti, razširila in obnovila pa se bo tudi bližnja Fakulteta za zdravstvene vede. Skupni strošek bo 118 milijonov evrov, univerza pa je prejela sofinanciranje iz zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.

Gradi se tudi na Primorskem, sicer v kapitalsko veliko manjšem obsegu. Pred tednom dni so z Univerze na Primorskem sporočili, da so prejeli pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove Fakultete za vede o zdravju, ki bo stala ob izolski splošni bolnišnici. »Tako je osvojen še en mejnik pred samim začetkom gradnje. Izvajalec za izkop gradbene jame je namreč že izbran, pogodba z gradbenimi nadzorniki pa že podpisana. Gradbena dela se bodo tako lahko začela v kratkem, s tem pa se bo postopek gradnje nove stavbe za UP Fakulteto za vede o zdravju prevesil v samo gradnjo. Gradbena dela so razdeljena v dve fazi. V prvi fazi bo izkopana in utrjena gradbena jama, v drugi fazi pa bo potekala sama gradnja objekta. Vselitev je predvidena v letu 2030,« so sporočili.

K pogumu in ambicioznosti slovenskih univerz, kar se tiče infrastrukture, je nedvomno pripomogel tudi novi visokošolski zakon, sprejet lani, ki bo od leta 2029 zagotavljal na leto 0,2 odstotka slovenskega BDP za investicije v javno visoko šolstvo. S tem so univerze prvič dobile stabilen vir financiranja za infrastrukturo, ki olajša gradbene projekte. Rektor ljubljanske univerze Majdič si želi, da bi lahko že pred letom 2029 od vlade dobili zagotovila, da bo ta denar izplačan, da bi se lahko univerza zadolžila že pred tem in prej začela svoje številne gradbene projekte.