Uvodnik / Grega Repovž: Cenejši bencin? Seveda se da.

Začnimo kar z osnovnim vprašanjem: je bilo res neizogibno, da je cena dizla, ki ga je v Sloveniji med prodanimi naftnimi derivati več kot 70 odstotkov, presegla 1,9 evra na liter? Ne, cena bi bila lahko nižja za vsaj nekaj centov, pet centov celo zlahka. Da ni nižja, je odločitev predsednika vlade Janeza Janše. O maržah namreč v vseh vladah na koncu odloča premier. In to bomo dokazali prav s primerom premiera Janeza Janše.

Leto 2022 se zdi nekako blizu, velja pa se spomniti, kaj se je dogajalo s ceno bencina in nafte takrat. Konec februarja je Rusija napadla Ukrajino, kar je bil prvi vpliv na ceno nafte. A evropski embargo na nakupe ruske nafte je bil še daleč, ta je začel veljati šele decembra. Nato je zagorel prvi ruski tanker, zaradi česar so bili izničeni vsi zavarovalniški dogovori za prevoze nafte, trg pa je razpadel. Cena naftnih derivatov je začela rasti, saj je bila Evropa takrat vezana predvsem na rusko nafto. A ko je marca cena v Sloveniji dosegla 1,85 evra, bil pa je čas pred volitvami, je vlada Janeza Janše arbitrarno zamrznila cene in jih določila na 1,5 evra – za dizel in za bencin – za obdobje 90 dni. Ni torej znižala marž, ampak je ceno preprosto določila sama, ne glede na dejansko dogajanje na trgu, nato pa to zamrznitev še podaljšala za 90 dni, le ceno malo popravila navzgor. Petrol je takrat zaradi te zamrznitve utrpel dobrih 105 milijonov evrov izgube ter tudi poslovno leto 2022 zaključil s slabimi tremi milijoni evrov izgube.

Smo že dokazali, da o tem odločajo predsedniki vlad? Tega ne dokazuje samo to Janševo obdobje, ampak tudi naslednje, obdobje Roberta Goloba. Ta je namreč Janševo ceno odmrznil – preprosto zato, ker je bilo jasno, da Petrol ne more preživeti. Rezultati konec leta so dokazali, da bi se sicer Petrol zlomil v letu za tem. Vendar pa to ne pomeni, da je vrnil marže avtomatično na 9,9 centa na liter dizla ali bencina ali jih celo povišal. Ne, postavil jih je na 6 centov – na toliko, da trgovci niso imeli izgube, dobička pa tudi ne. Tako je to v vojni. Golob je tudi ponovno uvedel prilagajanje cen, ki so od takrat spet sestavljene iz tržne cene na mediteranski kotaciji, državnih dodatkov na cene in seveda marže za trgovce. Na končno ceno vplivajo tudi cene storitev rafinerij.

Ta teden so cene bencina, dizla in kurilnega olja v Sloveniji dosegle najvišjo raven doslej in glavni razlog za to je znan: krivo je podaljševanje vojnih napetosti med ZDA in Iranom. O iranski avtokratski oblasti ne bomo izgubljali besed (pa čeprav je napad nanjo dejansko le geostrateška igra Izraela in ZDA), ZDA oziroma Trump pa brez dvoma zavlačujejo končanje vojne zato, da s tem slabijo evropske države ter omogočajo (ameriškemu) kapitalu izjemne dobičke. Spet je razpadel trg, glavni dobavitelj Slovenije je vmes postal savdski Aramco, spet so padla zavarovanja, rafinerije spet ekscesno služijo.

Ni torej čas za ukrepanje? Seveda. A da ne bo nesporazuma: od Janše ne pričakujemo, da bo spet zamrznil cene na neko nerazumno populistično raven, kot je to storil leta 2022. Ne, ni pa res, kot nam hitijo zagotavljati vladni predstavniki, da ne more znižati marž. Takoj bi jih lahko znižal. Ko vlade oziroma premieri po vsem svetu določajo marže oziroma omejitve pri maržah, namreč vedno gledajo poslovanje naftnih družb v celotnem letu – da, točno tako, kot je ravnal Robert Golob. Iščejo se pač normalna razmerja, ki ne obtežijo preveč države, hkrati pa omogočajo, da naftne družbe ne zabredejo. Pač vojna je. Tudi celotna štiri leta Golobove vlade so bile razmere na naftnem trgu nestabilne, a ves čas je vlada pazila na to, da so bile cene razmeroma normalne (tudi elektrike), a da je imel Petrol stabilno rast dobička. Ni pa Golobova vlada dovolila ekscesnih dobičkov, kot so zahtevali uprava in lastniki. Zato so na Goloba tudi ves čas pritiskali. Spomnimo se izsiljevalskega zapiranja odročnih bencinskih črpalk, da predvolilnega ustavljanja dobave niti ne omenjamo. Ali pa ga moramo?

Janša je namreč na prvi dopisni seji po prevzemu oblasti naftnim družbam (Petrolu) brez utemeljitve povišal marže, in to je storil v času, ko se je že dogajalo vse opisano v Hormuški ožini. Zakaj bi kdo to storil? Niti podatkov ni imel pred sabo (morda le tiste iz Petrola)! Slovenski prodajalci naftnih derivatov v celotni zgodovini države še niso imeli tako visokih marž, kot jih imajo zdaj (11 centov in pol na liter). Vlada je v boju z rastočimi cenami znižala čisto vse državne pristojbine za derivate na minimum – le te nove visoke marže trgovcev ohranja. Še več: pri dizelskem gorivu je dodala maržo za ekološke dodatke h gorivu – kar so doslej naftni trgovci krili sami.

Da, Janša bi mirno lahko znižal marže in cene bi bile lahko bistveno nižje. Tudi zato, ker ima Petrol glavne pogodbe za dobavo naftnih derivatov že od lani podpisane za celotno leto, le 10 odstotkov nafte kupuje po tekočih cenah.

Obstaja razlog, zakaj Janša tega ne stori. Ker ima do vodstva in lastnikov Petrola posebno »volilno« razmerje. Ne more biti suveren, kot je bil Golob. Tako kot ne more biti suveren na mednarodnem parketu, ampak mora poslušati Izrael.

***

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV

MLADINA, št. 36, 11. 9. 2026

V uvodniku »Cenejši bencin? Seveda se da.« in članku »Je visoka cena goriv upravičena?« je bilo o družbi Petrol objavljenih več navedb, ki so neresnične, netočne oziroma zavajajoče. Petrol jih zavrača in zaradi zagotovitve celovite in pravilne informacije javnosti pojasnjuje naslednja dejstva.

Neresnična je navedba, da ima Petrol s terminskimi pogodbami nabavne cene goriv vnaprej fiksirane za celotno leto oziroma da »le 10 odstotkov nafte kupuje po tekočih cenah«.

Terminske pogodbe za dobavo goriv Petrolu zagotavljajo predvsem količinsko stabilnost in zanesljivost oskrbe z naftnimi derivati. Same po sebi pa ne pomenijo, da so nabavne cene vseh derivatov za celotno obdobje vnaprej fiksirane.

Nabavne cene derivatov so odvisne od vsakokratnih tržnih razmer ob dobavi, gibanja cen na mednarodnih trgih, valutnih tečajev, količin ter stroškov logistike in drugih relevantnih dejavnikov. Zato ni mogoče utemeljeno trditi, da bi si Petrol lahko za daljše časovno obdobje vnaprej fiksiral nabavno ceno vseh derivatov in se s tem izognil vplivu sprememb cen na mednarodnih trgih.

Petrol je zato neposredno izpostavljen razmeram na mednarodnih trgih naftnih derivatov. Prav tako nima lastnih rafinerij, zato v svojem poslovanju ne ustvarja rafinerijskih dobičkov.

Zavajajoč je tudi način, na katerega je v objavah predstavljena regulirana marža, saj lahko pri bralcu ustvari napačen vtis, da regulirana marža predstavlja neposreden dobiček Petrola.

Regulirana marža predstavlja najvišjo dovoljeno maržo naftnega trgovca, iz katere mora ta pokrivati vrsto stroškov, povezanih s prodajo in distribucijo goriv. Mednje sodijo zlasti stroški dela, logistike, skladiščenja, distribucije, vzdrževanja prodajne mreže, energije, plačilnega prometa, financiranja in drugi stroški poslovanja.

Zato iz spremembe oziroma povišanja regulirane marže za en cent ni mogoče neposredno sklepati, da se bo bilančni dobiček Petrola povečal za 10 do 12 milijonov evrov.

Petrol je skupina, ki posluje na različnih trgih in opravlja različne dejavnosti. Poslovnega izida celotne skupine zato ni mogoče neposredno pripisovati regulirani prodaji goriv v Sloveniji. Večino poslovnega dobička skupina Petrol ustvari zunaj Slovenije.

Ne držijo niti namigovanja, da naj bi bila junija 2026 regulirana marža brez ustrezne utemeljitve oziroma brez analiz in lastnih izračunov zvišana v korist Petrola.

Petrol pri postopkih določanja regulatornega modela in konkretne višine najvišje dovoljene marže ne sodeluje na način, ki bi mu omogočal odločanje o njeni višini. Določanje regulatornega okvira in višine regulirane marže je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.

Petrol sicer že vrsto let opozarja na ekonomsko nevzdržnost obstoječega regulatornega modela določanja cen naftnih derivatov in se zavzema za deregulacijo cen vseh derivatov, tudi derivatov, ki se prodajajo zunaj avtocestnega omrežja, po vzoru ureditve v drugih državah članicah Evropske unije.

Zavajajoče so tudi navedbe, da priznani stroški obveznega vmešavanja biokomponent predstavljajo dodatno maržo oziroma zagotovljeni dobiček trgovcev.

Obveznost vmešavanja biokomponent v goriva izhaja iz veljavnih predpisov. Države članice določajo obseg oziroma zahteve glede vmešavanja biokomponent v okviru veljavnega regulatornega in evropskega pravnega okvira. Slovenija ima pri tem nadpovprečno visoke zahteve glede deleža biokomponent.

Priznanje stroška obveznega vmešavanja biokomponent zato ne pomeni priznanja dodatne marže ali zagotovljenega dobička trgovca, temveč upoštevanje stroškov, ki družbi nastajajo zaradi izpolnjevanja regulatornih zahtev.

Petrol odločno zavrača navedbe oziroma namigovanja o kakršnem koli »predvolilnem ustavljanju dobave« goriv.

Petrol ni sprejel odločitve niti izdal navodila za ustavitev ali namerno zmanjševanje dobav goriv. Nasprotno, v obdobju izrednega povečanja povpraševanja je družba obseg dobav bistveno povečala.

Do sunkovitega povečanja povpraševanja po gorivih v Sloveniji je marca 2026 prišlo predvsem zaradi pričakovanega zvišanja maloprodajnih cen, ki je bilo javno napovedano več dni vnaprej. Omejene fizične zmogljivosti logistične verige tako začasno niso mogle v celoti slediti močno povečanemu povpraševanju.

Treba je poudariti, da je Petrol kljub bistveno povečanemu povpraševanju in dvigu cen marca 2026 v segmentu prodaje goriv v Sloveniji zabeležil kar 27,5 milijona evrov izgube iz poslovanja, kar ne bi bilo mogoče, če bi imel nabavne cene fiksirane leto vnaprej, kot napačno sklepata avtorja navedenih člankov.

Marca 2026 je Petrol zabeležil kar 72-odstotno rast količin goriv, dostavljenih na prodajna mesta, v primerjavi z marcem 2025.

Ob takšnem izrednem povečanju povpraševanja so bili začasni izpadi na posameznih prodajnih mestih posledica izjemnih razmer v oskrbovalni in logistični verigi in jih ni mogoče prikazovati kot dokaz namernega omejevanja dobav.

Petrol je na podlagi izkušenj iz navedenega obdobja pristopil tudi k pripravi protokola za ravnanje družbe ob podobnih anomalijah v prihodnje. Njegov namen je med drugim izboljšati odzivnost družbe in zmanjšati izpostavljenost poslovnim izgubam v primerljivih izrednih okoliščinah.

Neresnične so tudi navedbe oziroma namigovanja, da naj bi Petrol od Vlade Republike Slovenije zahteval »ekscesne dobičke« oziroma da bi med Petrolom in Vlado Republike Slovenije obstajal politični dogovor ali dogovorjena protiusluga.

Petrol si že vrsto let prizadeva za ekonomsko vzdržen, predvidljiv in mednarodno primerljiv regulatorni okvir.

Petrol z Vlado Republike Slovenije, političnimi strankami ali nosilci javnih funkcij nima nobenega dogovora o višini regulirane marže, volilni podpori, politični protiuslugi ali drugi vnaprej dogovorjeni koristi.

Petrol zato odločno zavrača vse neresnične navedbe in namigovanja, da je zahteval »ekscesne dobičke«, da regulirana marža predstavlja njegov neposredni dobiček, da je namenoma omejeval dobave goriv, da stroški biokomponent predstavljajo dodatno maržo trgovcev ali da je bil zaradi političnih dogovorov deležen posebnih ugodnosti oziroma vnaprej dogovorjene koristi.

Petrol d.d., Ljubljana, Uprava družbe, Tina Hrastnik, direktorica Korporativnega komuniciranja