»V diplomaciji vrednost skupne izjave določa predvsem to, kdo je pripravljen pod njo stati«

Vlada se je odzvala, da skupna izjava vseh 27 članic EU glede izraelskega projekta E1 na okupiranem Zahodnem bregu ne bi imela "dodane vrednosti", saj je evropski svet svoje stališče izrazil že junija. Janez Janša pa je na omrežju X potezo vlade branil z argumentom, da je Slovenijo "umaknila iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela". In obenem EU očital molk ob pobojih kristjanov v Nigeriji, nasilju Hamasa nad Palestinci, pobojih v Iranu in antisemitizmu v Evropi – medtem ko EU, tako Janša, reagira "na vsako napoved Izraela, da bo zgradil kako vas". Kaj o odzivih pravi dr. Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose z ljubljanske Fakultete za družbene vede?

Kočan je argumentacijo vlade označil za "precej nenavadno". Junijski sklepi so bili namreč sprejeti pred tem, ko je izraelska vlada 18. avgusta objavila konkreten razpis za gradnjo več kot 1200 stanovanjskih enot. "Vmes se torej ni ponovila evropska kritika, ampak je Izrael šel korak dlje: od potrjenega načrta k razpisni fazi," pravi. "Če država kljub opozorilu nadaljuje neko ravnanje, novo opozorilo ni podvajanje starega, ampak politična potrditev, da prejšnje opozorilo še velja in da ima njegovo neupoštevanje lahko posledice."

Kočan se je na družbenih omrežjih prav tako odzval na Janševo izjavo in na njegove navedbe odgovoril točko za točko. Glede Nigerije je opozoril, da je "evropski parlament 9. julija 2026 sprejel resolucijo pod naslovom Preganjanje kristjanov v Nigeriji, kjer je omenjen zlasti pokol v vasi Kawel". Glede Hamasa je zapisal: "Uradno poročilo EU o človekovih pravicah dokumentira hude kršitve Hamasa in drugih oboroženih skupin v Gazi, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami. Poleg tega je Svet EU maja 2026 razširil režim sankcij proti Hamasu." Tudi trditev o evropskem molku glede Irana je zavrnil s konkretnimi podatki: "EU je januarja 2026 sprejela nove sankcije zaradi nasilnega zatiranja protestov, marca sankcionirala dodatnih 16 oseb in tri entitete, julija pa še šest posameznikov. Do julija 2026 je bilo zaradi iranskih kršitev človekovih pravic sankcioniranih 269 oseb in 53 entitet."

"V diplomaciji vrednosti skupne izjave ne določa samo to, ali vsebuje kakšen nov stavek, ampak predvsem to, kdo je pripravljen pod njo stati tekom procesa."

Podobno konkretno je Kočan odgovoril na Janšev očitek o antisemitizmu. "EU ima od leta 2021 strategijo boja proti antisemitizmu in spodbujanja judovskega življenja za obdobje 2021–2030. Svet EU je oktobra 2024 sprejel dodatno deklaracijo, ki zahteva varovanje judovskih skupnosti in ustanov, pregon antisemitskega sovražnega govora, boljše beleženje incidentov in nadaljnje usposabljanje policije." Opozoril je tudi na finančni vidik evropske politike: "Evropska komisija je prav tako sredstva CERV za projekte proti antisemitizmu povečala s približno 5,2 milijona evrov leta 2021 na 11 milijonov leta 2023. V treh letih je financirala 61 projektov, leta 2025 objavila poseben razpis proti antisemitizmu, boj proti antisemitizmu pa ostaja samostojen razpisni sklop tudi v programu CERV za obdobje 2026–2027."

Vrnimo se k blokadi skupne izjave EU. "V diplomaciji vrednosti skupne izjave ne določa samo to, ali vsebuje kakšen nov stavek, ampak predvsem to, kdo je pripravljen pod njo stati tekom procesa (ki v primeru ravnanj Izraela ni zaključen)," pravi Kočan. "‘Dodana vrednost’ skupne izjave bi bila ravno v tem, da bi nacionalna stališča postala enotno stališče celotne EU. Pod črto: Ko ena država prepreči, da bi se to zgodilo, je malce hecno, da potem trdi, da takšna enotnost ne bi imela nobene dodane vrednosti."