Domoljubje in Marija

Ko prebiram članek Jureta Trampuša z naslovom Domoljubje in Marija, se v celoti strinjam z avtorjevo analizo izključujoče narave Janševe poslanice ob velikem šmarnu. Vendar pa me ob tem znova zbode politična legenda, s katero Trampuš začenja tekst – namreč, da je bil Janša v mladosti komunist, moč božje milosti pa naj bi spoznal kasneje v vojaškem zaporu. Kot nekdo, ki pozorno spremlja slovensko politično sceno, moram jasno poudariti: Janša v resnici nikoli ni bil ne prepričan komunist ne iskren krščanski domoljub. On je bil in ostaja zgolj politični oportunist z zavidanja vredno tranzicijsko kariero, ki svoje svetovne nazore menjava hitro in preračunljivo, prilagojeno vsakokratnemu obdobju. Njegovo domnevno spoznanje božje milosti leta 1988 je bilo le še ena oportunistična tranzicija za prevzem oblasti.

Janša je danes morda institucionalno religiozen človek, je pa izjemno daleč od duhovnega človeka. Kot nas uči preudarni Bertrand Russell, sta religioznost in duhovnost povsem ločeni stvari. Religioznost je zunanja, formalna in podrejena cerkveni instituciji; duhovnost pa je širši pojem, ki se nanaša na človekovo globoko prizadevanje, da razume sebe, svoje življenje in svojo sočutno povezanost z drugimi ljudmi ter naravo. In prav tu Janša odpove na celi črti. Njegovo politično delovanje in govori so polni sovraštva, izključevanja in hujskanja proti vsem, ki ne sprejmejo njegovega janšizma. Kako svetlobna leta daleč od duhovnosti je ta človek, najbolj nazorno dokazuje njegovo odkrito prijateljstvo z Benjaminom Netanjahujem.

Netanjahujeva stranka Likud je neposredna naslednica gibanja, ki ga je ustanovil Menahim Begin. Že leta 1948 so judovski izseljenci in vrhunski intelektualci, vključno z Albertom Einsteinom in Hannah Arendt, v odprtem pismu za New York Times ostro opozorili svetovno javnost, da je Begin terorist, ki izvaja pokole nad Palestinci, in da ima njegova stranka enake metode, cilje in fašistoidno volilno bazo kot evropske nacistične organizacije. Danes Netanjahu pod krinko obrambe izvaja genocidno politiko v Gazi, Janša pa mu pri tem zvesto salutira.

Kot politični oportunist Janša namenoma noče razumeti aktualnih zgodovinskih grozot, saj sta si z Netanjahujem v svojih metodah preveč podobna. Še manj pa je sposoben dojeti zaključni poziv Bertranda Russlla: grozote, ki so jih določeni narodi pretrpeli v preteklosti, nikakor ne morejo biti opravičilo za enake ali še hujše zločine, ki jih ti isti narodi danes v sedanjosti prizadenejo nekomu drugemu.

Temelj naše ustavne demokracije in državnosti so laičnost, razsvetljenstvo, humanizem in narodnoosvobodilni boj, ne pa izključujoča politična manipulacija s krščanskimi vrednotami, ki jih njihovi največji glasniki sami najbolj surovo poteptajo.