Prvi teden / Zdravstveni podjetniki odpirajo šampanjec

Minister za zdravje Tadej Ostrc je predstavil spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ji je, vsaj na prvi pogled, težko ugovarjati – več denarja naj bi šlo tja, kjer ga pacienti najbolj potrebujejo, je sporočil.

Ena od ključnih sprememb je odprava omejitev pri ortopedskih posegih. Ministrstvo ocenjuje, da bo zaradi tega do konca leta opravljenih vsaj 700 dodatnih ortopedskih posegov, predvsem na kolkih in kolenih. Ker v povprečju ortopedska operacija stane okoli 8000 evrov, bo ortopedom namenjenih dodatnih šest milijonov evrov, skupni finančni učinek vseh sprememb pa naj bi znašal 13,8 milijona evrov.

A spomnimo se, zakaj je pravzaprav lani vlada Roberta Goloba omejila plačilo ortopedskih posegov pri koncesionarjih in zakaj je znižala cene, ki jih za posege plačuje javna zavarovalnica – to so bili ukrepi, ki jih Ostrc zdaj odpravlja. Golobova vlada je lani to storila, ker so na zdravstvenem ministrstvu ugotovili, da so zdravstveni podjetniki nekatere precenjene ortopedske posege spremenili v posel. Kot se je izkazalo, je nekaterih operacij že toliko, da pacientom verjetno škodujejo. Sistem je torej direktorje spodbujal k izvajanju donosnih programov namesto tistih, ki jih ljudje potrebujejo. Zato so pri nekaterih posegih potegnili zavoro. To so bile artroskopske operacije rame in drugih sklepov, operacije hrbtenice, operacije hallux valgus, endoproteze kolka, kolena, rame in gležnja.

Podatki so temu pritrjevali, lani so v Sloveniji opravili 282 endoprotez kolka na sto tisoč prebivalcev, povprečje v razvitih državah OECD pa je od 150 do 170. Na Danskem, kjer imajo vzorčni program s spremljanjem izidov in rednimi revizijami, jih opravijo le 160 na leto. Še bolj povedno je stanje pri artroskopskih operacijah kolena, ki jih številne države sploh ne financirajo, saj so v marsikaterem primeru (pri osteoartritisu) ti posegi brez učinka in dejansko škodljivi za paciente. V Sloveniji pa so lani opravili 300 takšnih operacij na sto tisoč prebivalcev. Vodilni na teh področjih so bili prav zdravstveni podjetniki. Kirurgija Bitenc v lasti Marka Bitenca in Arbor Mea v lasti ortopeda Vladimirja Senekoviča sta lani opravila približno toliko artroskopskih operacij kolena kot celoten UKC Ljubljana.

Prav zaradi tega je prejšnja vlada stopila na zavoro, ki so jo najbolj čutili zasebniki. V podjetju Arbor Mea, kjer je popoldne delal novomeški kirurg Gregor Kavčič, so lani čisti dobiček zvišali na 2,4 milijona evrov – leta 2023 so ga imeli le dobrih 300 tisoč, podobno Kirurgija Bitenc. Minister Osterc bo to zavoro odpravil, zvišal pa bo tudi cene ortopedskih posegov, ki jih bodo večinoma opravili zasebniki.

Najlažje je v zdravstvo metati denar brez nadzora, brez ugotavljanja učinkov. Prejšnja vlada je napovedala ustanovitev agencije za kakovost in nadzor nad učinkovitostjo programov in zdravnikov, vse te politike so zdaj na stranskem tiru. S tem se ujemajo tudi kadrovske spremembe v javnem zdravstvu, kot je odstop generalnega direktorja UKC Marka Juga ta teden. Pri izbiri novega bo ključno besedo imel novi predsednik sveta UKC Matjaž Trontelj, dolgoletni funkcionar NSi, zagovornik vključitve zasebnih izvajalcev in koncesionarjev v javno financirano zdravljenje.