Film / Zejtune

za +

Slovo od mladosti. Zejtune je malteški road trip, v katerem se vsi Maltežani, ki jih spoznamo, poslavljajo od Malte. Vsi žalujejo za Malto. Vsi pojejo žalobne malteške ljudske pesmi (għana). Mar (Michela Farrugia), mlada Maltežanka, sicer že tudi ločenka, hoče po materini smrti prodati zemljo in vse ostalo, kar je podedovala, in odpotovati daleč stran (»Dobri se poročijo, pametni odidejo«), Nenu (Nenu Borg), starejši pevec, lokalni kralj għane (ultimativnega glasbenega izraza multikulturnosti), ki ne more preboleti mučne družinske preteklosti (to, kar je bilo neizrečeno, boli še bolj od izrečenega), se vsakič, ko zapoje, in zapoje pogosto, poslovi od Malte, življenja in sveta. Maltežani malce spominjajo na Slovence – prav tako namreč z vsako repliko izrečejo celokupnost svoje nacionalne samobitnosti, obsojajo globalizacijo in turistifikacijo (turistom je itak vseeno, kaj vse je šlo v għano), nonstop pojejo (in ja, emocije delegirajo glasbi), slavijo svoj občutek pripadnosti, imajo se za otok, ki je »šel po zlu«, ter objokujejo svojo polariziranost, za katero pa krivijo Britance, svoje nekdanje kolonizatorje, celo prepirajo se o tem, koliko arabskega je v njihovi kulturi in njihovi krvi, kar je seveda nekaj, o čemer naj bi se, kot pravijo dežurni konspirologi, že čez nekaj generacij prepirali tudi Slovenci, novi Maltežani. Ironično je le to, da je tale zamišljeni, melanholični mjuzikl o slovesu od Malte – okej, o slovesu od mladosti, če hočete – posnel Alex Camilleri, malteški filmar (Luzzu), ki se je v času kovida iz New Yorka vrnil na Malto – in potem tam ostal. Kot Nenu. A le opozorilo: če boste šli na Malto, Nenuja in Mar ne boste srečali – le turiste. In nove kolonizatorje. (art)

kecI0mbi_cw