Knjiga / Stalin: zgodovina in kritika črne legende

+ + +

Študija zgodovinarja, filozofa in komunista Losurda (1941–2018), ki Stalinovo podobo preobrne v lik modrega in razumnega voditelja. Mu uspe?

Milijoni mrtvih zaradi načrtno povzročene lakote v Ukrajini v tridesetih letih, spet milijoni pobitih, gulagi, čistke, montirani procesi, cenzura, preganjanje in torture, kult vodje, strahovlada … Kako to absolutno zlo spremeniti v modrost? Avtor ravna racionalno, izhaja iz analize znamenitega govora Hruščova iz leta 1956, v katerem je novi vodja starega boga pahnil v pekel, mu pripisal vso demonsko vsebino boljševizma ter s tem ekskulpiral sebe in tovariše. Neizprosne obračune in eliminacije nasprotnikov opraviči s ceno gospodarskega razvoja države, ki je postala industrijska in vojaška velesila. Gulage primerja z nemškimi koncentracijskimi taborišči, tudi še prej z angleškimi v Južni Afriki, in posebej omeni primere, v katerih se pazniki tovariško obnašajo do taboriščnikov. Strašni poraz proti nemškemu Wehrmachtu leta 1941 prikaže kot zmago, saj naj bi bilo Stalinu uspelo ustaviti nemški Blitzkrieg. Da je bil osebno naklonjen dialoški konfrontaciji, dokaže s primerom polemike z Malenkovom, da je osebno nasprotoval preplavljanju dežele z njegovimi spomeniki in slikami, pobere iz primera, ko je ob priliki negodoval nad takšnim slavljenjem. Varlan Šalamov, ki je preživel skoraj 20 let v sibirskih taboriščih in napisal pretresljive Kolimske zgodbe, je imel srečo, da je umrl desetletja pred izidom Losurdove knjige, saj bi ga zadela kap, če bi jo začel brati. Marksistični filozof namreč ravna kot advocatus diaboli – zanemari vse evidence zločinskega režima in jih relativizira s ceno gradnje socializma, pri čemer jih vseskozi primerja s totalitarnim početjem voditeljev zahodnih dežel. Njegovo navdušenje je tako silno, da dokazuje nedokazljivo. Ko bi knjiga izšla pred letom 1953, bi bila najljubše Stalinovo čtivo.