AfD kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine

Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, nemška skrajna desnica AfD omenja možnost novih volitev

Mladina / STA
7. 9. 2026

Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je po davi objavljenih začasnih neuradnih izidih na deželnih volitvah v Saški-Anhalt zmagala s 43,8 odstotka glasov. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev.

AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.

Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po začasnih izidih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami leta 2021 je izgubila skoraj 20 odstotnih točk podpore. Glede na izračune, ki jih je objavil Deutsche Welle, bo poslej imela 15 sedežev v deželnem parlamentu.

Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. Vsaka od njih bo v novi sestavi deželnega parlamenta imela po osem poslancev.

V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov in petimi poslanci, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.

Volilna udeležba je bila po še začasnih podatkih skoraj 78-odstotna, najvišja v Saški-Anhaltu od ponovne združitve Nemčije leta 1990.

Kljub prepričljivi zmagi AfD še ni jasno, kdo bo vodil naslednjo vlado v Saški-Anhaltu. Večina strank namreč zavrača sodelovanje s skrajno desnico v koaliciji, kar je znano kot požarni zid.

Siegmund je v nedeljo po objavi volilnih projekcij nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da želi stranka začeti čim prej začeti vladati, poroča britanski BBC.

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado. Siegmund je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nakazal tudi možnost, da bi se AfD v deželnem parlamentu v Magdeburgu odločili pridružiti poslanci drugih strank. Pri tem je namignil na nekatere politike iz vrst CDU, ki so pozivali k odpravi požarnega zidu, ki je po drugi svetovni vojni v Nemčiji učinkovito preprečeval sodelovanje skrajne desnice v vladah. Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški-Anhaltu.

Ustanoviteljica BSW Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ne pa tudi sodelovanja s skrajno desno stranko.

V prvem odzivu po volitvah je pozvala k "političnemu novemu začetku" v Saški-Anhaltu. "Upajmo, da je v deželnem parlamentu v Magdeburgu zdaj zadostna večina za spremembo energetske politike, za odpravo sankcij proti Rusiji, za boljše izobraževanje in temeljito reformo javne radiotelevizije," je dejala za dpa. Dodala je, da bo njena stranka to večino izkoristila za izboljšanje življenja ljudi.

"Politika, ki je skušala AfD izključiti iz vlade, je spodletela. Že sam poskus oblikovanja nove koalicije z namenom izključitve AfD bi bil žalitev volivcev," je še poudarila Wagenknecht.

Če bi AfD v Saški-Anhalt vodila vlado, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.

AfD med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada.

Z visoko podporo AfD na volitvah povečuje pritisk na kanclerja Friedricha Merza, ki naj bi se na hud politični udarec za svojo stranko odzval danes. Obenem volilni izidi dajejo dodaten zagon leta 2013 ustanovljeni skrajno desni stranki. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Dva leva

Vlado Miheljak: Morilci otrok, dobrodošli v Janševi Sloveniji!

Nema diplomacija in spreobrnjenje

Teden

Prva (javna) lastovka

Marko Bitenc, prvi zasebnik med kirurgi, si želi čim več bogatih in niti enega reveža