Tudi Islandija ne želi biti del ZDA
Ameriški predsednik Donald Trump je objavil neprimeren zemljevid, zaradi katerega je Islandija na pogovor poklicala veleposlanika ZDA
Povečane Združene države Amerike (ZDA) kot jih (v prihodnosti) vidi Donald Trump
© Truth Social
Islandsko zunanje ministrstvo je ameriškega veleposlanika na Islandiji Billyja Longa poklicalo na pogovor, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v ponedeljek objavil zemljevid, na katerem je Islandija skupaj z več drugimi državami, tudi Kanado in Mehiko, označena kot del ZDA.
Islandska zunanja ministrica Thorgendur Katrin Gunnarsdottir je ameriškemu veleposlaniku na pogovoru "jasno sporočila", da je bila Trumpova objava "popolnoma neprimerna", je danes poročala islandska javna televizija RUV.
Ameriški predsednik je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejeno različico zemljevida ZDA, ki je obsegal celotno severno Ameriko, torej sosednji Kanado in Mehiko, pa tudi Grenlandijo, Islandijo in vsa karibska otočja.
Trump že od začetka svojega drugega mandata redno namiguje, da želi prevzeti Kanado in Grenlandijo, Mehike ali Islandije pa na tak način doslej še ni omenjal.
Na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je sicer večkrat govoril o Islandiji, vendar se je kasneje ob potrditvi državnega sekretarja Marca Rubia izkazalo, da je predsednik ZDA zamešal otoško državo z Grenlandijo, ki kot avtonomno ozemlje spada pod Dansko.
Več islandskih politikov je v odzivu danes izrazilo mnenje, da takšnih objav in zemljevidov ne gre jemati preveč dobesedno. Nekateri so bili sicer ob tem kritični do ameriških oblasti, pri čemer so omenjali tudi Grenlandijo, ki se je v zadnjem času soočila s Trumpovimi ozemeljskimi apetiti.
Islandija, ki je tudi članica zveze Nato, ima z ZDA sklenjen ločen obrambni sporazum. Ta od leta 2016 vsebuje dodatna pooblastila, o katerih pred podpisom ni potekala javna razprava, je lani razkrila televizija RUV. Dodatek v 19 točkah opredeljuje pooblastila v zvezi z obrambo Islandije - denimo, da imajo ameriške sile in njihovi pogodbeni izvajalci neomejen dostop do obrambnih območij. Nekdanji minister za pravosodje in za izobraževanje Björn Bjarnason je sicer dejal, da to "ne pomeni, da lahko ameriška vojska na Islandiji počne, kar želi".