Minister za šolstvo bi odpravil devetletko

Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli nižje rezultate kot pred tremi leti. Na področju naravoslovne pismenosti so njihovi dosežki okoli povprečja držav OECD, na področju matematične in bralne pismenosti pa so pod povprečjem OECD, ki je prav tako nižje kot pred tremi leti, je razvidno iz danes objavljene raziskave.

Ob predstavitvi izidov je šolski minister Borut Rončević predstavil tudi obširno reformo šolskega sistema, ki ima deset izhodišč. Med drugim je napovedal odpravo develetke.: "Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi." 

Ob tem je nanizal več ukrepov, ki jih bodo uvedli, med njimi prenova učnih načrtov, reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature ter "povrnitev avtoritete učiteljem".

Končni cilj reforme je po ministrovih besedah jasen, in sicer "vsakemu omogočiti, da doseže svoj optimum". "Ne morejo pa biti vsi odličnjaki," je dodal.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Nova osemletka pa se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Osemletko imata v Evropi sicer zgolj Hrvaška in Srbija. 

"Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo. To ne bo neka nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo to nova sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjemin zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo in zahtevnejšim delom z nadarjenimi."

"Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018.

Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk).

Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk.

Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk.

Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.

Impulzivna reakcija ministra

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj meni, da je impulzivna reakcija ministra za izobraževanje Boruta Rončevića na slabe rezultate raziskave PISA 2025, ko je napovedal celovito reformo izobraževalnega sistema, najslabše, kar je lahko naredil. "Vse, kar se s tako kompleksnim sistemom počne, mora temeljiti na analizah in tehtnih odločitvah," meni.

Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je prepričan, da v izobraževanju velja pravilo, da "trikrat premisliš in enkrat storiš". Zato so impulzivne odločitve, za katere ne vedo, kaj bodo pomenile in kakšne posledice nosijo, najslabša možna reakcija na slabe rezultate raziskave, opozarja. "Populističen govor in enostavne poenostavljene rešitve pri izobraževanju žal ne delujejo, razumem pa, da so lahko za javnost zelo všečne," je Štrukelj komentiral za STA.

Dodal je da gre za tipično reakcijo politike, ki jo poznajo tudi iz drugih držav, kadar so soočeni s slabšimi podatki, da poskušajo hipno reagirati in vse, kar se je nabiralo leta, urediti z eno samo potezo. "To je popolna iluzija in popolno zanikanje kompleksnosti izobraževalnega sistema, ki zahteva dolgotrajno mučno delo, če hočete priti do nekih vsebinsko pomembnih rezultatov," je kritičen Štrukelj.

Minister je med drugim napovedal manj obsežne učne načrte, ki so po Štrukljevih besedah "verjetno dobrodošli", a je treba vedeti, kaj obsegajo, kako so strukturirani in h katerim ciljem bodo peljali.

Prav tako ni jasno, kaj je motiv za napovedano združevanje Zavoda RS za šolstvo, Centra RS za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in Državnega izpitnega centra. Ima pa po Štrukljevih besedah napovedana ustanovitev Inštituta za edukacijske raziskave političen motiv, saj bodo tako lahko vplivali na smer izobraževalnega sistema.

"Izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen. To je zelo subtilen, kompleksen sistem, ki vključuje ogromno živih ljudi, otrok, staršev, učiteljev in praktično celotne javnosti," je opozoril Štrukelj.

"Izobraževanje ni piškot, ki ga dvakrat obrneš in je pečen. To je zelo subtilen, kompleksen sistem, ki vključuje ogromno živih ljudi, otrok, staršev, učiteljev in praktično celotne javnosti."

Tudi napoved zniževanja ravni izobrazbe, ki je potrebna za učitelje in učiteljice, po njegovem mnenju ne gre v pravo smer. "Če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, najbrž višje stopnje bralne pismenosti v Sloveniji naslednje leto ne pričakujemo," je dejal Štrukelj. Minister je namreč danes napovedal alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil.

Štrukelj pa je pozdravil napovedano posebno pozornost, namenjeno nadarjenim učencem, a opozoril, da bi za to potrebovali več učiteljev in da nadarjeni učenci zagotovo ne potrebujejo učiteljev z mikrodokazili, ampak visoko usposobljene strokovnjake.

Ob tem Štrukelj meni, da bi izpeljava vseh ukrepov, ki jih je danes napovedal minister, trajala nekaj mandatov.

Ustanovitev učiteljske zbornice, ki jo je minister napovedal ob nastopu funkcije, pa je po besedah Štruklja namenjena omejevanju vpliva Sviza. Napovedal je, da bodo obveznemu članstvu v učiteljski zbornici ostro nasprotovali, saj bi to pomenilo omejevanje sindikalne svobode.

"Če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, najbrž višje stopnje bralne pismenosti v Sloveniji naslednje leto ne pričakujemo."

Tudi predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan meni, da napovedana reforma ne bo prinesla obrata pri negativnem trendu znanja in pismenosti. Po njenih besedah se kakovost znanja učencev in dijakov ne bo dvignila z desetimi kratkimi napovedmi in iskanjem krivca. "Imam občutek, da želi minister nekako obračunati z laično javno šolo in zavodi. Take napovedi zvenijo kot grožnja in tudi kot napad na stroko v najširšem možnem pomenu," je povedala za Radio Slovenija.

Meni, da so rezultati raziskave PISA razgrnili ravnanje šolskih oblasti z javnim sistemom vzgoje in izobraževanja v daljšem časovnem obdobju ter odsotnost vizije, predvsem pa dejstva, da javna vzgoja in izobraževanje nista bili prioriteta vlad že več desetletij.

Zgrožen tudi nekdanji minister

Nad napovedanimi reformami aktualnega šolskega ministra je presenečen tudi nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Slednji je na matičnem odboru DZ o zakonodajnem predlogu o brezplačnih vrtcih dejal, da je zgrožen nad izhodišči reforme šolstva, ki jo je danes napovedal minister Rončevič. Meni, da so ukrepi neresni in ne bodo izboljšali kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

"Zgrožen sem nad izjavami ministra Rončevića z njegovimi desetimi izhodišči za reformo šolstva, med katerimi mislim, da najbolj izstopa ukinitev devetletne osnovne šole," je na odboru med razpravo o predlogu novele zakona o vrtcih dejal poslanec Svobode Logaj.

Nekdanji minister Logaj, ki je pred tem več kot deset let vodil Zavod RS za šolstvo, je v zvezi z napovedano reformo ob razpravi o predlogu novele zakona o vrtcih dejal, da v reformi ni besede o izboljšanju kakovosti predšolske vzgoje. "Vračali bi pa avtoriteto, ki je ni možno vrniti kar na pladnju. Gre za sistemske rešitve, za postopno nadgrajevanje sistema," je ocenil.

"Zgrožen sem nad izjavami ministra Rončevića z njegovimi desetimi izhodišči za reformo šolstva, med katerimi mislim, da najbolj izstopa ukinitev devetletne osnovne šole."

Odbor je sicer zavrnil predlog Levice za uvedbo brezplačnih vrtcev, vladni predstavniki pa so napovedali pripravo novele zakona predvidoma do konca leta.

Po Logajevih besedah sistem vzgoje in izobraževanje "ni tako enostaven, da se lahko kar od danes do jutri nekdo spomni, pa javno zbega ljudi, kaj vse bo spremenil. To se mi zdi neresno in neodgovorno do tako kompliciranega, zahtevnega in pomembnega nacionalnega podsistema, kot je javna vzgoja in izobraževanje".

Četudi še ni minilo sto dni vlade, se po Logajevi oceni ne kažejo usmeritve stabilnega sistema razvoja. "Mesec dni smo govorili o selitvi ministrstva v Novo mesto, danes govorimo o ukinitvi devetletne osnovne šole," je bil še kritičen.