Pol stoletja po smrti Mao Zedonga

Petdeset let po smrti kitajskega komunističnega voditelja Mao Zedonga na Kitajskem narašča nostalgija za njegovimi ideali o enakosti, medtem ko bledijo spomini na turbulentno obdobje njegove vladavine. Država se medtem ob bliskovitem razvoju sooča z naraščajočo neenakostjo in upočasnjevanjem gospodarske rasti.

Mao, ki je leta 1949 med državljansko vojno vodil komunistično revolucijo proti nacionalističnim oblastem in 1. oktobra istega leta razglasil Ljudsko republiko Kitajsko, je uvedel kolektivno lastništvo, za katerega je trdil, da bo spodbudilo industrijo in poenotilo državo. Vendar zgodovinarji njegove radikalne politike krivijo tudi za množično lakoto in smrt milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mao Zedong je umrl 9. septembra 1976 v Pekingu v starosti 82 let. Čeprav je za vladajočo komunistično partijo še vedno junak revolucije, je po njegovi smrti javno priznala, da je bila njegova uničujoča kulturna revolucija "velika napaka", kar so kasneje potrdili tudi kitajski voditelji.

Temnejša poglavja iz njegove več desetletij trajajoče absolutne vladavine medtem v javnosti ostajajo cenzurirana. Obdobje kulturne revolucije, ki jo je Mao sprožil leta 1966, so obeležili brutalni pregoni intelektualcev, ki so jih razglasili za razredne sovražnike, in zapiranje šol, zaradi česar je Kitajska za več let nazadovala na področju izobraževanja in v razvoju.

Vsa zasebna lastnina in zemljišča so postala kolektivna last, medtem ko je vodenje gospodarstva privedlo do velike lakote. Po podatkih kitajske vlade je med njo umrlo okoli 15 milijonov ljudi, medtem ko nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo smrtnih žrtev med 20 in 43 milijonov.

V Maovem mavzoleju so omembo kulturne revolucije izbrisali z informacijskih tabel, s tem pa so izbrisali to desetletje (1966-1976), v katerem so nasilje proti t. i. razrednim sovražnikom in tradicijam pripeljali Kitajsko na rob državljanske vojne. Milijoni Kitajcev so umrli ali so bili žrtve nasilja, prisilnega dela ali javnih poniževanj.

Mao v uradni zgodovini ostaja revolucionarni heroj. Njegov obraz je upodobljen na bankovcih, njegov portret krasi Trg nebeškega miru v Pekingu, njegovo balzamirano trupla pa počiva v mavzoleju v prestolnici. Vsako leto posnamejo nove filme in televizijske serije o njegovih junaških podvigih.

Mladi na Kitajskem se danes ozirajo v preteklost, ker so frustrirani zaradi dolgega delavnika ter neizprosne konkurence v izobraževanju in na trgu dela.