Uvodnik / Grega Repovž: Zlo

Stane Kirn, rojen leta 1924 v Preserju, je bil med drugo svetovno vojno domobranec in domobranski policist, kasneje pa gostinec. A v primerjavi z drugimi pripadniki domobranstva se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je začela politična rehabilitacija domobranstva, odločil, da spregovori. »Da, mi smo bili sodelavci okupatorja. Cerkev je ustvarila domobrance in belo gardo. V nobenem primeru to ni bila ‘taktična’ kolaboracija. Vedeli smo, da delamo narobe. Domobransko vodstvo je zavestno, ne pa taktično, sodelovalo najprej z Italijani, nato pa z Nemci. Gregorij Rožman v Italijanih ni videl okupatorjev, ampak borce proti komunizmu in zato je z njimi sodeloval. Poznate sliko, na kateri je Rožman obdan s petdesetimi domobranci? Tik ob njem je znani klavec z Barja Frakl. Vse izhaja iz škofije.« Večina domobrancev je bila prisilno mobilizirana, mobilizacijo so vodili predvsem duhovniki. A vrh domobranstva je vse delal zavestno in iz prepričanja.

Danes opazujemo slovenske politike, kako se povezujejo z vodilnimi politiki izraelske vlade. Slovenija je postala odkrita podpornica nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu. Janezu Janši, Jerneju Vrtovcu in Anžetu Logarju lahko očitamo marsikaj, nekaj pa zagotovo vemo: da vedo, da je Gaza danes taborišče smrti. Da vedo, da je Izrael načrtno ubijal civiliste in da jih pobija še danes. Da vedo, da načrtno strada dva milijona ljudi, da jih želi izgnati z njihovih domov in zemlje. Vedo, da se temu reče etnično čiščenje, da je danes Gaza to, kar je bilo nekoč Sarajevo. Vedo tudi, da izraelski državljani s podporo vlade in vojske nadlegujejo in pobijajo civiliste, otroke, ženske in moške na Zahodnem bregu. Zakaj to vedo? Ne potrebujejo novinarskih poročil. Izraelski politiki to odkrito priznavajo – med njimi še posebno izstopa Gideon Sar, zunanji minister.

Kakšno zvezo ima to z domobranstvom? Ljudem, ki druge svetovne vojne nismo doživeli, je bilo vedno težko razumeti, zakaj vendar se je nekdo odločil za sodelovanje z Italijani in Nemci, kako se je nekdo lahko odločil, da se bo podredil in postal njihov plačanec, človek, ki ubija, ovaja in preganja sodržavljane. Če ne zaradi drugega, ni bilo treba biti zelo moder in razgledan, da si razumel, da oboji, nacisti in fašisti, Slovence prezirajo, da jih nimajo res za ljudi, ker prezirajo Slovane. Poleg Judov je v koncentracijskih taboriščih umrlo največ Slovanov. Kdo pa po letu 1939 ni vedel tega? So bili ti ljudje res zgolj preračunljivi in pogoltni? So res verjeli, da jih bodo nacisti po zmagi nagradili? So res verjeli, da jih bo ovajanje partizanov naredilo za narodne junake in jim dalo moč? Kakšno zaslepljeno sovraštvo ali pohlep vodita človeka, da je pripravljen tako ravnati? Naj še enkrat ponovimo, da s tem ne kažemo na prisilno mobilizirane, ki so v domobranstvo vstopili tudi zato, da so zaščitili družine in iz strahu pred močjo lokalnega duhovnika.

A vrnimo se k Janši, Logarju in Vrtovcu. Oni namreč danes vedo. Točno vedo, kaj počne izraelska oblast. Kdo bo rekel, da saj to vedo tudi drugi evropski politiki. Drži, vedo. Tako kot je celotna Evropa vedela, kaj se dogaja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Vsi so vedeli. A danes obstaja velika razlika med preostalimi evropskimi državami in njihovimi vodstvi ter Slovenijo in slovenskimi politiki: če prvi poskušajo danes držati izraelske politike kljub vsemu na distanci in se z njimi ne družijo oziroma zelo zadržano, pa čeprav (seveda) hkrati z njimi poslujejo, slovenska vlada izraelske oblasti dobesedno slavi. Tega v tem trenutku ne počne več niti največji zaveznik Benjamina Netanjahuja – ameriški predsednik Donald Trump. Ker danes že vsi vedo, da je šlo predaleč, da so zločini tako jasni, da sence padajo tudi na vse tiste, ki so ob genocidu molčali. In četudi upoštevamo, da je ta vlada – in osebno Janez Janša – zaradi posredovanja paradržavnega vohunskega podjetja Black Cube pred slovenskimi volitvami njena velika dolžnica, za ravnanjem vlade preprosto ne more stati zgolj to »dolžniško razmerje«. Ne, ti ljudje zelo očitno verjamejo in sprejemajo, da so ti zločini in ravnanje nad palestinskim prebivalstvom pravični, prava smer urejanja sveta, da gre za pravilen odnos do muslimanskega prebivalstva – ker na koncu gre za to. Palestinci zanje v resnici niso ljudje, ampak manj od tega. In to je tisto, kar je grozljivo: omenjeni slovenski politiki niso zavedeni ali nevedni, vse jim je jasno, a vodi jih zelo jasen odnos do dogajanja v Izraelu: zdi se jim prav in ravnanje podpirajo. To so ta teden jasno demonstrirali. In ob tem je popolnoma vseeno, ali za tem stoji kakšna preračunljivost. Ne moreš iz koristoljubja podpirati pobijanja in s tem opravičevati svoje podpore. To je dejansko še bolj zavržno.

Točno o tem je govoril tudi Stane Kirn. In to je tisto, kar je danes tako težko predstavljivo: da obstajajo ljudje, ki se jim zdi ubijanje otrok in drugih civilistov nekaj, kar je prav. To je bilo sporočilo tega izraelskega tedna.

General Ratko Mladić, ki ga je 22. novembra 2017 haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva, je za ubijanje in stradanje Bošnjakov uporabljal enake argumente kot Sar in Netanjahu.