Cenejši bencin? Seveda se da.

V uvodniku »Cenejši bencin? Seveda se da.« in članku »Je visoka cena goriv upravičena?« je bilo o družbi Petrol objavljenih več navedb, ki so neresnične, netočne oziroma zavajajoče. Petrol jih zavrača in zaradi zagotovitve celovite in pravilne informacije javnosti pojasnjuje naslednja dejstva.

Neresnična je navedba, da ima Petrol s terminskimi pogodbami nabavne cene goriv vnaprej fiksirane za celotno leto oziroma da »le 10 odstotkov nafte kupuje po tekočih cenah«.

Terminske pogodbe za dobavo goriv Petrolu zagotavljajo predvsem količinsko stabilnost in zanesljivost oskrbe z naftnimi derivati. Same po sebi pa ne pomenijo, da so nabavne cene vseh derivatov za celotno obdobje vnaprej fiksirane.

Nabavne cene derivatov so odvisne od vsakokratnih tržnih razmer ob dobavi, gibanja cen na mednarodnih trgih, valutnih tečajev, količin ter stroškov logistike in drugih relevantnih dejavnikov. Zato ni mogoče utemeljeno trditi, da bi si Petrol lahko za daljše časovno obdobje vnaprej fiksiral nabavno ceno vseh derivatov in se s tem izognil vplivu sprememb cen na mednarodnih trgih.

Petrol je zato neposredno izpostavljen razmeram na mednarodnih trgih naftnih derivatov. Prav tako nima lastnih rafinerij, zato v svojem poslovanju ne ustvarja rafinerijskih dobičkov.

Zavajajoč je tudi način, na katerega je v objavah predstavljena regulirana marža, saj lahko pri bralcu ustvari napačen vtis, da regulirana marža predstavlja neposreden dobiček Petrola.

Regulirana marža predstavlja najvišjo dovoljeno maržo naftnega trgovca, iz katere mora ta pokrivati vrsto stroškov, povezanih s prodajo in distribucijo goriv. Mednje sodijo zlasti stroški dela, logistike, skladiščenja, distribucije, vzdrževanja prodajne mreže, energije, plačilnega prometa, financiranja in drugi stroški poslovanja.

Zato iz spremembe oziroma povišanja regulirane marže za en cent ni mogoče neposredno sklepati, da se bo bilančni dobiček Petrola povečal za 10 do 12 milijonov evrov.

Petrol je skupina, ki posluje na različnih trgih in opravlja različne dejavnosti. Poslovnega izida celotne skupine zato ni mogoče neposredno pripisovati regulirani prodaji goriv v Sloveniji. Večino poslovnega dobička skupina Petrol ustvari zunaj Slovenije.

Ne držijo niti namigovanja, da naj bi bila junija 2026 regulirana marža brez ustrezne utemeljitve oziroma brez analiz in lastnih izračunov zvišana v korist Petrola.

Petrol pri postopkih določanja regulatornega modela in konkretne višine najvišje dovoljene marže ne sodeluje na način, ki bi mu omogočal odločanje o njeni višini. Določanje regulatornega okvira in višine regulirane marže je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.

Petrol sicer že vrsto let opozarja na ekonomsko nevzdržnost obstoječega regulatornega modela določanja cen naftnih derivatov in se zavzema za deregulacijo cen vseh derivatov, tudi derivatov, ki se prodajajo zunaj avtocestnega omrežja, po vzoru ureditve v drugih državah članicah Evropske unije.

Zavajajoče so tudi navedbe, da priznani stroški obveznega vmešavanja biokomponent predstavljajo dodatno maržo oziroma zagotovljeni dobiček trgovcev.

Obveznost vmešavanja biokomponent v goriva izhaja iz veljavnih predpisov. Države članice določajo obseg oziroma zahteve glede vmešavanja biokomponent v okviru veljavnega regulatornega in evropskega pravnega okvira. Slovenija ima pri tem nadpovprečno visoke zahteve glede deleža biokomponent.

Priznanje stroška obveznega vmešavanja biokomponent zato ne pomeni priznanja dodatne marže ali zagotovljenega dobička trgovca, temveč upoštevanje stroškov, ki družbi nastajajo zaradi izpolnjevanja regulatornih zahtev.

Petrol odločno zavrača navedbe oziroma namigovanja o kakršnem koli »predvolilnem ustavljanju dobave« goriv.

Petrol ni sprejel odločitve niti izdal navodila za ustavitev ali namerno zmanjševanje dobav goriv. Nasprotno, v obdobju izrednega povečanja povpraševanja je družba obseg dobav bistveno povečala.

Do sunkovitega povečanja povpraševanja po gorivih v Sloveniji je marca 2026 prišlo predvsem zaradi pričakovanega zvišanja maloprodajnih cen, ki je bilo javno napovedano več dni vnaprej. Omejene fizične zmogljivosti logistične verige tako začasno niso mogle v celoti slediti močno povečanemu povpraševanju.

Treba je poudariti, da je Petrol kljub bistveno povečanemu povpraševanju in dvigu cen marca 2026 v segmentu prodaje goriv v Sloveniji zabeležil kar 27,5 milijona evrov izgube iz poslovanja, kar ne bi bilo mogoče, če bi imel nabavne cene fiksirane leto vnaprej, kot napačno sklepata avtorja navedenih člankov.

Marca 2026 je Petrol zabeležil kar 72-odstotno rast količin goriv, dostavljenih na prodajna mesta, v primerjavi z marcem 2025.

Ob takšnem izrednem povečanju povpraševanja so bili začasni izpadi na posameznih prodajnih mestih posledica izjemnih razmer v oskrbovalni in logistični verigi in jih ni mogoče prikazovati kot dokaz namernega omejevanja dobav.

Petrol je na podlagi izkušenj iz navedenega obdobja pristopil tudi k pripravi protokola za ravnanje družbe ob podobnih anomalijah v prihodnje. Njegov namen je med drugim izboljšati odzivnost družbe in zmanjšati izpostavljenost poslovnim izgubam v primerljivih izrednih okoliščinah.

Neresnične so tudi navedbe oziroma namigovanja, da naj bi Petrol od Vlade Republike Slovenije zahteval »ekscesne dobičke« oziroma da bi med Petrolom in Vlado Republike Slovenije obstajal politični dogovor ali dogovorjena protiusluga.

Petrol si že vrsto let prizadeva za ekonomsko vzdržen, predvidljiv in mednarodno primerljiv regulatorni okvir.

Petrol z Vlado Republike Slovenije, političnimi strankami ali nosilci javnih funkcij nima nobenega dogovora o višini regulirane marže, volilni podpori, politični protiuslugi ali drugi vnaprej dogovorjeni koristi.

Petrol zato odločno zavrača vse neresnične navedbe in namigovanja, da je zahteval »ekscesne dobičke«, da regulirana marža predstavlja njegov neposredni dobiček, da je namenoma omejeval dobave goriv, da stroški biokomponent predstavljajo dodatno maržo trgovcev ali da je bil zaradi političnih dogovorov deležen posebnih ugodnosti oziroma vnaprej dogovorjene koristi.