Dva leva / Vlado Miheljak: Kako postati antisemit?
Iz pepela v zlato*
MLADINA, št. 36, 11. 9. 2026

© Franco Juri
»Toda danes proti sovražniku združujemo moči s starodavnim ukazom, ki nam odzvanja v ušesih, da bi zagotovili večnost Izraela: ’Spomni se, kaj ti je storil Amalek’!«
»Naša vlada izvaja v Gazi ubijanja otrok in civilistov, politiko stradanja, množičnega razseljevanja in nesmiselnega uničevanja celih mest.«
»Številna dojemanja tega, kar se dogaja v Gazi, temeljijo na neresnicah, teorijah zarot in pripovedih, ki jih učinkovito širijo naši sovražniki, predvsem Hamas in njegovi podporniki.«
Evo, pa sem tudi jaz postal antisemit. Tako mi sporočajo nekateri zagreti zagovorniki izraelske genocidne politike. No, no. Svojo dolgoletno akademsko kariero sem z delom s študenti v predavalnici in s svojim javnim pisanjem kar najbolj posvečal prav kritičnim analizam antisemitizma. Socialno psihologijo, ki sem jo predaval, sem od uvoda v socialno konstrukcijo do paradnih tem, kot so stališča, predsodki, stereotipi, gradil prav skozi analizo strukture in »ekonomije« antisemitizma. Od generacije do generacije smo s študenti analizirali elemente propagande v enem najbolj umazanih antisemitskih filmov Der ewige Jude (Fritz Hippler, 1940); se seznanjali z nacističnim prikazovanjem organske vezi med tako imenovano izrojeno umetnostjo in zločestim judovstvom. Filigransko smo brali briljantne analize fašistične propagande v delih Adorna in Horkheimerja. Itd., itd. In ne nazadnje sem se prav v zadnjih letih velikokrat oglasil s pozivi proti obračunavanju z redkimi preostalimi slovenskimi Judi, pa s kritiko (levičarskega) lahkotnega opletanja s krilatico From the river to the sea … brez poznavanja zgodovinskega konteksta in (obojestranskih!) zlorab. Potem pa mi nekakšni igorji weigli, za katere niti ne vem, ali so resnične osebe ali troli iz zatohle kleti na Trstenjakovi, na družbenih omrežjih žugajo s tožilstvom zaradi spodbujanja sovraštva in antisemitizma. Brez enega stavka argumentacije! Ampak O. K. To je treba vzeti v zakup. Če so sredi vojne vihre in šokirane izraelske javnosti po Hamasovem pokolu civilistov zmogli

© Franco Juri
»Toda danes proti sovražniku združujemo moči s starodavnim ukazom, ki nam odzvanja v ušesih, da bi zagotovili večnost Izraela: ’Spomni se, kaj ti je storil Amalek’!«
»Naša vlada izvaja v Gazi ubijanja otrok in civilistov, politiko stradanja, množičnega razseljevanja in nesmiselnega uničevanja celih mest.«
»Številna dojemanja tega, kar se dogaja v Gazi, temeljijo na neresnicah, teorijah zarot in pripovedih, ki jih učinkovito širijo naši sovražniki, predvsem Hamas in njegovi podporniki.«
Evo, pa sem tudi jaz postal antisemit. Tako mi sporočajo nekateri zagreti zagovorniki izraelske genocidne politike. No, no. Svojo dolgoletno akademsko kariero sem z delom s študenti v predavalnici in s svojim javnim pisanjem kar najbolj posvečal prav kritičnim analizam antisemitizma. Socialno psihologijo, ki sem jo predaval, sem od uvoda v socialno konstrukcijo do paradnih tem, kot so stališča, predsodki, stereotipi, gradil prav skozi analizo strukture in »ekonomije« antisemitizma. Od generacije do generacije smo s študenti analizirali elemente propagande v enem najbolj umazanih antisemitskih filmov Der ewige Jude (Fritz Hippler, 1940); se seznanjali z nacističnim prikazovanjem organske vezi med tako imenovano izrojeno umetnostjo in zločestim judovstvom. Filigransko smo brali briljantne analize fašistične propagande v delih Adorna in Horkheimerja. Itd., itd. In ne nazadnje sem se prav v zadnjih letih velikokrat oglasil s pozivi proti obračunavanju z redkimi preostalimi slovenskimi Judi, pa s kritiko (levičarskega) lahkotnega opletanja s krilatico From the river to the sea … brez poznavanja zgodovinskega konteksta in (obojestranskih!) zlorab. Potem pa mi nekakšni igorji weigli, za katere niti ne vem, ali so resnične osebe ali troli iz zatohle kleti na Trstenjakovi, na družbenih omrežjih žugajo s tožilstvom zaradi spodbujanja sovraštva in antisemitizma. Brez enega stavka argumentacije! Ampak O. K. To je treba vzeti v zakup. Če so sredi vojne vihre in šokirane izraelske javnosti po Hamasovem pokolu civilistov zmogli
in upali dvigniti glas znani izraelski umetniki, med drugim meni ljuba džezovska glasbenika, trobentač in basist z enakim imenom, Avishai Cohen, in so takoj prestregli orkestrirane grobe napade in diskvalifikacije, bom bogme preživel tudi jaz.
Se pa izraelska veleposlanica grdo spreneveda. Ocene o genocidu in zločinih Netanjahujevega režima niso plod Hamasove propagande, ampak cele serije šokantnih izjav in pozivov izraelskih politikov ter delovanja IDF in pobesnelih naseljencev, ki so jih dokumentirali izraelski (!) mediji in celo uradna vladna stran (gov.Il). Kaj torej ni res? Veleposlanica nam pove, da se je nekaj let ukvarjala s prepoznavanjem antisemitizma. No, potem mora vedeti, da je izhodišče antisemitskega pogroma razčlovečenje. Hipplerjev film je Jude primerjal kar s podganami! Nato sledijo načrti preselitve, izgonov, internacije, koncentracije. V finalu pa »Endlösung«. Torej neselektivni genocid, holokavst, šoa. In koliko aktualnih izraelskih politikov danes prav enako govori za Palestince? Da niso ljudje, da so živali; da Palestinci kot narod ne obstajajo; da jih je treba izseliti. In ne, ne govorijo le za Hamas, ampak za celotno prebivalstvo. Galant, Gilerman, Golan, Smotrič, Ben-Gvir, Strok, ... In ti isti ter še mnogi drugi govorijo, da je dovoljeno izstradanje, iztrebljanje dveh milijonov prebivalcev Gaze. Če ne gre drugače, tudi z atomsko bombo (Elijahu, Gotliv). In krivi so tudi otroci (eksplicitno poslanka Meirav Ben-Ari)!
Kakorkoli. Izraelci se bodo emancipirali šele, ko bodo zavrnili biblične blodnje in bodo, neodvisno od mednarodnega kazenskega sodišča, sami postavili Netanjahuja in sodelavce pred izraelsko sodišče – zaradi obujanja in spodbujanja antisemitizma. Da mu izražajo podporo samo še ultradesničarji in neofašisti, je zgodovinski poraz Izraela.
Je pa vse bolj izolirani Netanjahujev režim našel nove prijatelje v Janševi Sloveniji. A veleposlanica ne ve, da ti srčni prijatelji Izraela in judovstva srčno branijo tudi tiste, ki so, na čelu z antisemitsko zasvojenim »prezidentom« Rupnikom, na Plečnikovem stadionu na Hitlerjev rojstni dan (20. 4. 1944), prisegli, da bodo delovali »v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije«. Sic! In ko bo veleposlanica šla po poti ljubljanskih spotikavcev (stolpersteine), naj se spomni, da so prav ti domobranci v noči z 11. na 12. september 1944 polovili še zadnje skrite judovske družine in jih izročili Gestapu. Leta 2021 je Janša poslal gardiste slovenske vojske na ljubljanske Žale, da so tem junakom položili venec.
Toliko o srčnih prijateljih Izraela, gospa veleposlanica. 5 * Ashes to Gold je album izraelskega jazzovskega trobentača Avishaia Cohena, ki je kritičen do morije v Gazi. Album je nastajal v času najbolj krvavih operacij IDF novembra 2023.