Teden / 8 dni

Brezglava kokoš

Srbski vojni zločinec, izvajalec genocida v Srebrenici, imenovan tudi »krvnik Balkana« oziroma »klavec iz Bosne«, general Ratko Mladić se je v krsti vrnil v Srbijo ter bil sprejet kot narodni heroj pri delu javnosti in najvišjih političnih predstavnikov Srbije in Republike Srbske. Ne podpira ves srbski narod Mladića, vendar je bilo nacionalističnega pompa in slavljenja njegovih zločinov zoper človeštvo toliko, da so izzvali odzive ogorčenja in zgražanja z vsega sveta. Predsednik slovenskega parlamenta Zoran Stevanović je nedavno v državnem zboru gostil predsednika parlamenta Republike Srbske Nenada Stevandića. Ta je o Mladiću za srbski režimski medij Blic izjavil: »Civilizacija je padla na izpitu, ker je bila njegova smrt v Haagu pospešena.« Stevandić meni, da je bilo Mladiću odrečeno »spoštovanje človekovega dostojanstva«, ker ni bil prej izpuščen na prostost, zaradi česar mora po njegovem trpeti cel narod, kajti »nastanek Republike Srbske je bil drago plačan, tako z njegovim življenjem in svobodo kot s sodbami«. Pometimo pred svojim pragom. Od Stevandića do izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara, od premiera Janeza Janše, Stevanovića pa do ljubljanskega župana Zorana Jankovića vidimo, kako nekateri najvišji politični predstavniki Slovenije prijateljujejo z ljudmi, ki zanikajo oziroma izvajajo genocid. Pod njihovim pokroviteljstvom Slovenija legitimira najhujše zločine. Bo to zdaj naš »ugled« v svetu?

Lezejo na »pravo stran zgodovine«

Dvanajst držav, med njimi Francija, Kanada in Združeno kraljestvo, napoveduje trgovinske sankcije proti izraelskim naselbinam na zasedenem Zahodnem bregu kot odgovor na nasilje judovskih fanatikov in izraelskih okupacijskih sil. Britanski zunanji minister Ed Miliband je poudaril: »Britanska vlada se strinja, da se na nekaterih območjih Zahodnega brega izvaja etnično čiščenje Palestincev, ki ga izvajajo teroristi med ( judovskimi) naseljenci. Izraelska vlada si je pred tem vse prepogosto zatiskala oči, še huje pa je, da so njeni člani ssvojimi izjavami in dejanji podpirali prisilno razseljevanje Palestincev.«

Speljana država

Mreža za pravičen prehod, ki jo sestavlja več civilnodružbenih organizacij, predvsem s področja trajnostnega razvoja, je opravila raziskavo med 150 zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije. Ta je pokazala, kako številne težave z javnim potniškim prometom vse bolj posegajo tudi v organizacijo pouka in drugih šolskih dejavnosti. Več kot 60 odstotkov anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov. Od teh jih je 40 odstotkov navedlo, da se to dogaja vsakodnevno. Poleg tega dražji avtobusni prevozi šole silijo v krčenje in prilagajanje ekskurzij. »Med največjimi ponudniki prevozov, ki jih šole uporabljajo za svoje dejavnosti, sta Nomago in Arriva. Njuna vloga v sistemu javnega potniškega prometa odpira vprašanje, kako naj bo javni prevoz organiziran in financiran, da bo odgovarjal tako na potrebe ljudi kot tudi šol. Po eni strani namreč prevoznika ne zagotavljata ustrezne mreže javnega prevoza, po drugi strani pa višata cene izrednih najemov za šole,« je v izjavi za javnost opozorila Ajda Cafun iz Umanotere. Ko kapital začne obvladovati in izčrpavati družbo že (dobesedno) na račun otrok, bi to morala biti kaplja čez rob potrpljenja te družbe.

Skupna grožnja

Pritiski na družbo bodo iz leta v leto hujši. Letošnje meteorološko poletje je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950. Poleg tega ga je zaznamovala huda suša. Kar je alarmantno, opozarjajo na Agenciji za okolje, je to, da se tovrstni ekstremi nizajo vedno bolj pogosto: »Letošnja suša ni brez primere. Podobno ali še izrazitejšo sušo smo že doživeli, vendar podatki kažejo, da se pogostost hidroloških suš podzemnih voda v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi najbolj sušnimi leti v obdobju 1981–2025 jih je bilo kar osem po letu 2000.« Na nevarnosti, ki pomenijo skupno grožnjo, se družba lahko najbolje odzove kot skupnost. A za to bi bilo treba izkoreniniti plevel korupcije, pohlepa in brezbrižnosti.

Luknjasta država

Na Festivalu nevladnih organizacij Lupa v središču Ljubljane je svoje delo predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij, od zdravstvenih, športnih, naravovarstvenih do človekoljubnih, socialnih in kulturnih. »Vsaka organizacija je pomemben mozaik tega, kar je bistvo nevladnikov, torej povezovanje, prostovoljstvo in prizadevanje za boljši svet,« je povedala Taja Premk iz Amnesty International Slovenija. Svoje delo je predstavilo tudi Združenje EuropaColon, katerega aktiven podpornik je tudi Samo Podgornik, ki je prebolel raka debelega črevesa in tumorje na jetrih, danes pa pomaga drugim bolnikom: »Veliko se pogovarjamo z ljudmi, ko so seznanjeni z diagnozo. Rečejo – jaz bom umrl. Takrat ga lahko pomiriš.« Skupno sporočilo nevladnih organizacij je, da zapolnjujejo vrzeli države na številnih področjih, kjer državne institucije prevečkrat zatajijo. Pošteno vprašanje je, do kdaj se bo lahko še kolektivna solidarnost družbe kosala s pohlepom peščice, ki prek obvladovanja države izkorišča in siromaši celotno družbo.