Teden / Čas za sodelovanje
Pred volitvami simbol neprimerne politične kulture, po njih korporativni kader

Anže Logar, minister za gospodarstvo in predsednik koalicijske stranke Demokrati
© Borut Krajnc
Gospodarskemu ministru Anžetu Logarju bi težko očitali pretirano zvestobo resnici, a za kronski dokaz, da je z Demokrati zares hotel prerezati popkovino s SDS, stranko, v kateri je kar četrt stoletja gradil svojo politično kariero, je pred volitvami predstavljal domnevni spor zaradi afere »Glupi davki«, v središču katere je bil njegov dolgoletni strankarski kolega in nekdanji minister Andrej Vizjak. Afera naj bi bila ena ključnih prelomnic, ob katerih je začel dvomiti o politični kulturi – khm, khm – svoje tedanje stranke. Logarja je njen odziv na afero domnevno tako zmotil, da naj bi bil Janezu Janši celo pisal in zahteval Vizjakov odstop.
Janša je pozneje zatrjeval, da pisma ni prejel – kar sicer ne bi bilo prvič.
Morda bi bilo prav, da osvežimo spomin. Afera »Glupi davki« je izbruhnila jeseni 2021, v času tretje Janševe vlade, ko je POP TV objavil posnetke pogovora iz leta 2007 med takratnim gospodarskim ministrom Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom o prevzemu družbe Terme Čatež. Vizjak je Petana nagovarjal, naj ne vztraja pri poslu odkupa oziroma umika svojih delnic Term Čatež, saj bi bilo pri tem treba državi plačati več milijonov evrov davka – kar bi bilo, kot mu je pojasnil, pač »glupo«. Ponujal mu je tudi »kooperativnost« države na skupščini in v nadzornem svetu družbe. Ko je beseda nanesla na sodne postopke, pa je tedanji minister pokazal še precej bolj slikovit odnos do delitve oblasti: Petanu je zagotovil, da bodo šli »z vsemi kanoni« in da bodo, če bo treba, kakšnemu sodniku tudi »strli jajca«.
Proti Vizjaku, ki je objavljene posnetke sprva razglašal za »zlepljenko«, je takratna opozicija vložila interpelacijo, a jo je prestal in ostal minister. Pri tem mu je SDS krila hrbet: njeni poslanci so ga v parlamentu branili in glasovali proti razrešitvi, stranka pa se od njega politično ni distancirala.
Prav ta neomajna podpora Vizjaku naj bi bila šla Logarju tako zelo v nos. Vendar je bilo Vizjaku pet let pozneje spet izkazano zaupanje, ko je konec avgusta postal generalni direktor GEN energije, ene ključnih državnih energetskih družb in nosilke projekta JEK2. Na položaj ga je imenoval nadzorni svet družbe, ki je ob tem predčasno odpoklical dotedanjo generalno direktorico Nado Drobne Popović.
Osnovna logika bi pri tem velevala, da bi Logarja Vizjakovo imenovanje na enega od najpomembnejših položajev v državnem energetskem stebru vsaj malo zmotilo. Morda bi bil lahko ob tem celo ogorčen.
Pa je bil res? Ko so ga nekaj dni po Vizjakovem imenovanju ob robu srečanja Demokratov v Ločici pri Polzeli novinarji spraševali o kadrovskih spremembah v energetiki, je preprosto odvrnil, da »to ni politična funkcija, to je korporativna funkcija«. Še več: izrazil je celo zadovoljstvo, da »ima država končno vpliv na družbe okoli GEN-I«.
Zamere so torej očitno pozabljene in sekire zakopane. Jasno, saj je zdaj – kot so Logar in njegovi Demokrati radi ponavljali že v predvolilni kampanji – čas za sodelovanje.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.