Teden / Zeleni Vrtovec

Proizvodnja električne energije je v Sloveniji še eno polje, ki ga Janševa vlada in pristojni minister Jernej Vrtovec (po izobrazbi sicer teolog) spreminjata v ideološko.

To se je vnovič potrdilo pred dnevi, ko je vlada obravnavala redno poročilo Agencije za energijo. Poročilo razkriva,

da smo v Sloveniji lani z domačo proizvodnjo zagotovili slabih 83 odstotkov porabljene elektrike, še predlani pa 97 odstotkov. V številkah: lani smo v Sloveniji porabili 13.228 gigavatnih ur elektrike, proizvedli pa smo je 10.948 gigavatnih ur. V tem je upoštevana le polovica elektrike (2770 gigavatnih ur) iz Jedrske elektrarne Krško, saj gre druga polovica na Hrvaško.

In kaj je razlog za lansko zmanjšanje proizvodnje? »Znatno nižja proizvodnja električne energije kot leto prej je posledica slabe hidrologije in prestrukturiranja Termoelektrarne Šoštanj,« ključna razloga navajajo v agenciji.

To potrjuje tudi statistika. V TEŠ se je proizvodnja elektrike s predlanskih 3021 gigavatnih ur zmanjšala na lanskih 1836, ker se je TEŠ z letom 2025 skladno s strategijo EU za razogljičenje in umik iz premoga prestrukturiral iz premogovne elektrarne v proizvajalca toplote. A še večji izpad pri proizvodnji elektrike je lani povzročilo stanje rek, torej majhen pretok, suša in visoke temperature, zaradi katerih se je proizvodnja v hidroelektrarnah zmanjšala za četrtino, s 5026 gigavatnih ur na 3830.

In kako so te podatke pojasnili na pristojnem ministrstvu? Okrivili so »zeleni prehod«. »Vse bolj« se kažejo tudi posledice »zgrešene politike zelenega prehoda, kot je bil zastavljen v preteklosti,« je ministrstvo povzela STA.

Da so taka mnenja ministrstva sporna, je opozoril dr. Žiga Malek, znanstvenik in raziskovalec rabe tal, ekosistemov in podnebnih sprememb. Velik izpad proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah je posledica, kot je opozoril na omrežju X, »izključno podnebnih sprememb /…/, katere je (so)povzročila Termoelektrarna Šoštanj«. Fosilna panoga je torej krivec za sedanje razmere, ne rešitelj. Pri tem je ministrstvo vprašal: »Če bo ob naslednji suši proizvodnja iz hidroelektrarn 50 odstotkov nižja, bo tu tudi kriv zeleni prehod? Je ta zeleni prehod tudi kriv za prekinitve proizvodnje plinskih in jedrskih elektrarn v Franciji, Madžarski in Romuniji letos poleti?« Države so namreč ustavljale elektrarne zaradi izsušenih in pregretih rek, kar kaže na odvisnost elektrarn, ne le hidroelektrarn, od vodotokov.

Omenjena vprašanja so seveda ključna, saj opozarjajo tudi na zgrešenost »rešitev«, ki jih za stabilno energetsko oskrbo obljublja Vrtovčevo ministrstvo. Napoveduje namreč gradnjo novih hidroelektrarn, prednostno Hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi. Ključni energetski projekt te vlade je sicer drugi blok jedrske elektrarne, ki naj bi po ocenah stal 22 milijard evrov, kar je skoraj polovico sedanjega državnega dolga (!), a bi po optimalni časovnici začel komercialno obratovati šele po letu 2040. Bistveno bolj odklonilen odnos pa ima minister Vrtovec do sončne energije, čeprav ima sam sončno elektrarno in čeprav podatki kažejo spodbuden trend – proizvodnja solarne elektrike je v zadnjih dveh letih pri nas zrasla skoraj 2,4-krat, s 473 gigavatnih ur na lanskih 1118. Da je ravno tukaj treba (simbolno) pritisniti na plin, med drugim z zagotavljanjem hranilnikov, opozarja tudi Malek. »Je pa res, da nisem teolog.« Omenimo še dva izjemno pomembna podatka iz poročila agencije. Ta opozarja, da je zadovoljevanje potreb z lastno proizvodnjo seveda pomembno, vendar je elektrika v EU tržno blago: lani smo iz Slovenije izvozili 8043 gigavatnih ur elektrike, uvozili pa smo jih 10.322. In drugič: končna cena oskrbe z elektriko je bila za značilnega gospodinjskega odjemalca lani »bistveno nižja« od povprečja EU in kot v vseh sosednjih državah.