Pamflet / Bernard Nežmah: Demonstracije, ki jih ni

Osrednji mediji so pred dnevi razkrili še dve sodbi, v katerih je bil Zoran Stevanović obsojen zaradi goljufije in žaljive obdolžitve. Opozicija kajpak slavi, ko izpostavlja, da je na čelu parlamenta mož, ki ima zakonolomno preteklost.

Leta 1953 so Jugoslavijo vodili predsednik Josip Broz Tito in trije podpredsedniki: Aleksandar Ranković, Milovan Đilas in Edvard Kardelj. Četverica bivših arestantov, ki so bili v zaporu 16 let: Ranković 6, Tito 5, Đilas 3 in Kardelj 2 leti. A v kraljevini niso bili zaprti le zaradi prevratne komunistične dejavnosti, ki je hotela eliminirati tedanjo parlamentarno ureditev, v Titovem stanovanju so namreč našli tudi večjo količino bomb; zaradi česar bi bil obsojen tudi v današnji državi.

Politik Stevanović nadaljuje tradicijo, le da v partijskem času ljudstvo ni zahtevalo odstopa bivših zapornikov, ampak so jih slavili kot heroje. A v sodobnih demokracijah velja, da imajo tudi nekdanji obsojenci pravico, da sodelujejo na volitvah in da so izvoljeni, ker so pač prejeli in prestali kazen za svoja kazniva dejanja. Seveda je razumljivo, da mediji razkrivajo tudi stare stranpoti aktualnih politikov, toda ko RTV SLO in POP TV ta razkritja postavljata v prime-time osrednjih poročil, zapadata v metodo takoimenovanega rumenega tiska, ki sistematično išče vse pikantnosti življenja takšnih in drugačnih zvezd. In posledica je tudi razmah etiketiranja Svobode, Levice in SD, ki poslance Resnice redno opisujejo kot lažnivce, prevarante, kriminalce etc. Pred tednom je to posebej zgovorno počel ex-premier Robert Golob, ki je ob vesti, da je zoper njega tožilstvo vložilo zahtevo po sodni preiskavi v zadevi Bobnar, udaril v besednjaku osnovnošolca, ko je vzklikal za stranko Resnica, da je: Lažnica, Lažnica! Ta teden pa mu je sledil nekdanji vodja volilnega štaba Andrej Ribič, potem ko so pri njem kriminalisti opravili hišne preiskave zaradi obtožb, da je skušal podkupiti poslance Resnice, da na glasovanju o mandatarju umaknejo podporo Janezu Janši in dajo glas za Goloba. Preiskovani se je potem pred kamerami zgražal, v kakšni državi živi, ko ga policisti preiskujejo zaradi besed poslancev, ki da vsi lažejo. Svoboda je tako osrednjo politično energijo usmerila v diskreditiranje najmanjše parlamentarne stranke, ki nima več politične biti, ampak je zradirana na tolpo lažnivcev. Kot v črno-belem vesternu. Velike televizije, ki so prenesle Ribičev odziv, so izpustile najpomembnejše - kontekst, v katerem preiskave ne vodijo na svojo roko kriminalisti, odredil jo je namreč preiskovalni sodnik. Torej Svoboda obtožuje sodstvo, da vrši nezaslišan postopek, s tem ko poskuša ugotoviti, ali je šlo res za povolilni poskus podkupovanja poslancev Resnice!

Ko so v Ljubljani odprli veleposlaništvo Izraela, se je v mestu odvil protest več tisoč protestnikov. Povsem normalna oblika političnih demonstracij, sploh ko bi bile uperjene zoper obisk zunanjega ministra Gideona Sara, ki predstavlja aktualno vlado. Toda demonstranti na čelu s prvim predsednikom države so terjali zaprtje veleposlaništva in prekinitev gospodarskega sodelovanja. Poteza antisemitizma!!! Celo do Netanjahuja izredno kritična britanska vlada napoveduje gospodarske ukrepe zoper izraelska podjetja z Zahodnega brega, ne pa prekinitev vseh poslovnih vezi. Mednarodno sodišče ima v pretresu tožbe zoper izraelskega premiera in njegove sodelavce, toda ne razpravlja o sankcijah zoper izraelsko gospodarstvo. A reč je še bolj absurdna, saj protestniki niso terjali sočasno še zaprtja slovenske ambasade v Tel Avivu. Po tej viziji bi zunanja politika potekala na način, da bi Slovenija imela svojega veleposlanika v Izraelu, ta pa ne svoje veleposlanice v Ljubljani!????

Ob vročem političnem septembru se končuje peklensko poletje, dejavnik ki usodno vpliva na bivanje prebivalstva. Eden blažilnih faktorjev so vsekakor mestna kopališča. In časnik »Dnevnik« je 5. septembra objavil letno poročilo o ljubljanskih odprtih bazenih, ki ga je naslovil V Ljubljani je čofotalo 172 tisoč obiskovalcev. Da gre za lep dosežek, potrjuje s primerjavo, da je to 65 odstotkov več kot lani. Uspeh politike župana Zorana Jankovića?

Letošnja kopalna sezona je bila prav dolga. (…) Bilo je od sredi maja do konca avgusta nad 80 vročih, lepih in za kopanje primernih dni. (…) Kje vse so ljudje iskali prostorčkov za kopanje ob Ljubljanici, Grubarjevem prekopu, ob Gradaščici in Malem Grabnu, ob Glinščici in drugod. (…) Velikanska bi bila armada, ki se je letos kopala na prostem! Stari in izkušeni praktiki računajo, da se je dnevno na prostem kopalo do 10.000 ljudi. V 80 pravih in vročih dneh se je torej kopalo na Ljubljanici in drugod do 800.000 ljudi.

In kdaj se je v Ljubljani kopalo štirikrat več meščanov kot v letos v rekordno vročem poletju? Citat je iz dnevnika »Slovenski dom« skoraj na identični dan 7. septembra, le da leta 1943, ko je živelo v mestu okoli 90 tisoč prebivalcev! Sredi druge vojne so okupacijske oblasti ljudem omogočale bistveno lagodnejše preživljanje pasjih dni!!!????? A tudi v dobi komunističnih oblasti je bilo podobno: časnik »Delo« je 11. julija 1972 objavil, da so prejšnji dan v mestnih kopališč prodali skoraj 10 tisoč vstopnic, torej spet štirikrat več kot pod Jankovićem.

Ta teden so v Ljubljani potekale silne demonstracije proti stavbi veleposlaništva, teden pred tem proti Resnici in vladi, a nobenih, ki bi terjale od župana, da meščanom postavi toliko letnih kopališč, da bi ujeli standard iz leta 1943.