Intervju / »Vojna je strup za demokracijo«

Oleksandra Matvijčuk je ukrajinska pravnica in vodja Centra za državljanske svoboščine, ki ga je ustanovila leta 2007, takoj po študiju prava v Kijevu. Slovo od avtoritarne preteklosti, pravi, je bilo plod boja, ne darilo. Med majdansko vstajo pozimi 2013/14 je usklajevala pobudo Euromajdan SOS, v katero je bilo vključenih več tisoč prostovoljcev in odvetnikov, ki so brezplačno pomagali pretepenim, aretiranim in obtoženim protestnikom po vsej državi. Od ruske zasedbe Krimskega polotoka in začetka vojne v Donbasu leta 2014 njen center dokumentira vojne zločine, po ruskem vdoru februarja 2022 pa je s partnerskimi organizacijami vzpostavil pobudo Tribunal za Putina. V podatkovni zbirki centra je danes več kot sto tisoč dokumentiranih primerov. Leta 2022 je kot prva ukrajinska organizacija v zgodovini prejel Nobelovo nagrado za mir, ki si jo je delil z ruskim Memorialom in beloruskim aktivistom Alesom Bjaljackim. Rusija je center leta 2024 uvrstila na seznam »neželenih organizacij«.

Vaša organizacija je bila ustanovljena leta 2007. Zakaj, kaj ste takrat videli v Ukrajini, da ste se odločili za ustanovitev?

Za uvod rada povem tole zgodbo: ko sem bila šolarka, sem spoznala disidente, ki so dvigovali svoj glas v času Sovjetske zveze. Zame je bil to neverjetno osvobajajoč občutek. Nenadoma sem se znašla v krogu fantastičnih ljudi, ki govorijo, kar mislijo, in delajo, kar govorijo. To so bili ljudje, ki so imeli pogum dvigniti glas proti celotnemu totalitarnemu sovjetskemu stroju. Sovjetski oporečniki so bili seveda preganjani: nekatere so ubili, druge zaprli, tretje poslali na prisilno psihiatrično zdravljenje, a niso odnehali, in ta zgled me je v otroštvu tako navdihnil, da sem sklenila študirati pravo in nadaljevati ta boj za svobodo in človeško dostojanstvo. Zato sem, ko sem končala študij, ustanovila Center za državljanske svoboščine.