Film / Lep in žalosten svet

za +

Lep in žalosten film. V Libanonu je večna in neskončna državljanska vojna že tako utečena, da zaljubljenca Nino (Hasan Akil) in Yasmina (Mounia Akl) – podobno kot zaljubljenca v Casablanci – nikoli ne vesta: so to topovi ali bitje njunih src? Običajno je oboje hkrati. Nič ni bolj političnega od ljubezni. Lep in žalosten svet – lep in žalosten film, v katerem eksplozije preglasijo tudi njuna poroda (ne, tu nihče ne sliši tvojih krikov) – je svet, v katerem se življenje ne more začeti, toda Nino, optimistični lastnik italijanske restavracije, in Yasmina, cinična politekonomska svetovalka, nekdanja sošolca (rojena isti dan, skoraj isti trenutek), prav v eksplozijah, detonacijah, terorju, krizah, napetostih, travmah in političnem nasilju, ki ju – kot nekakšna geopolitična ekstaza – nenehno obdajajo, najdeta »kozmična« naključja, ki jima kažejo, da sta »ustvarjena drug za drugega« in da je to, kar počneta (ljubezen, starševstvo, družina ipd.), smiselno in nujno. Prav tradicionalne reči so v tem okolju totalno revolucionarne – rešijo ju pred norostjo. Rešijo jima življenje. Pa čeravno se zavedata, da njuna hči ne bo živela bolje kot onadva in da tudi ona svojih otrok ne bo mogla zaščititi pred tem, pred čimer sta jo skušala zaščititi onadva. (art)