Film / Kojot proti sistemu

za +

Kdo je potunkal Wila E. Kojota? Na začetku Kojota proti sistemu, kombinacije igranega in animiranega filma o animiranem liku, ki toži korporacijo, ker animiranim likom prodaja klavrne, sporne, disfunkcionalne produkte (ki uporabnikom rade eksplodirajo v obraz), piše: »Posneto po resnični zgodbi.« Pa kaj še, boste rekli. O, pač – ta film je res posnet po resnični zgodbi. Produciral ga je studio Warner ( ja, mogočna korporacija), ki pa je – kljub odličnim ocenam testne publike – sklenil, da ga v dvorane ne bo poslal, ampak ga bo raje vpisal kot davčno olajšavo, kot strošek, ki bi ga lahko odštel od svojih skupnih prihodkov, s čimer bi zmanjšal osnovo, na katero bi plačal davke. Toda protesti stroke so bili tako siloviti, da je Warner klonil in film – za 50 milijonov dolarjev – prodal Ketchupu, manjšemu distributerju, ki ga je zdaj poslal v dvorane vsega sveta. Jasno, »sistem«, korporacija Acme, ki jo – zaradi faliranih animiranih produktov – toži Kojot (eden izmed kraljev Warnerjevih Looney Tunes), je alegorija Warnerja (ki je tik pred prodajo Paramountu), gegov, sarkazmov, internih vicev, parodij in lunatičnih absurdov pa je v Kojotovih pregonih Cestnega dirkača in njegovi tožbi, ki – z burleskno bitko med poštenim (Will Forte) in pokvarjenim odvetnikom (John Cena) – doživi tudi sodni epilog (v slogu tipičnega holivudskega sodnega trilerja), več kot v vseh Warnerjevih letošnjih, lanskih in predlanskih filmih skupaj. Ko gledate Looney Tunes (mojstrovino Chucka Jonesa, Tex Avery in Mikea Malteseja, ki tokrat »nastopajo« kot partnerji odvetniške pisarne Avery, Jones & Maltese), ne navijate za Kojota, a tokrat pač, tem bolj, ker se spopada s pohlepno, požrešno, nemarno, mračno, zarotniško, malopridno korporacijo. In kot sarkastično piše na začetku, v logu pravzaprav, je Warner le podružnica korporacije Acme. Erica Bauzo pa bi lahko kljub vsemu napisali z večjimi črkami, saj vokalizira praktično vse animirane like. (kino)