Dva leva / Vlado Miheljak: Zakaj Slovenija ne bo druga Švica?

»Izpostavil je podatke o zaposlenih v javnem sektorju, katerih število se je od osamosvojitve naprej povečalo s 125.000 na 196.000. To povečanje je označil kot enega od osrednjih odgovorov na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica … Mehek prehod pa se bo po njegovem mnenju zgodil tudi zaradi stanja na trgu dela, saj v Sloveniji delavcev primanjkuje in je ’popolnoma normalno, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe, kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo’.«

— Janez Janša oživlja kmerovsko vizijo družbenega razvoja (STA, 10. 9. 2026)

»Na vprašanje, na podlagi katerih strokovnih izhodišč so pripravili odločitev za napovedane spremembe, je odgovoril, da nimajo časa za akademske priprave.«

— Minister Rončević, ki pokriva tudi resor znanosti, vidi akademske razprave kot breme in izgubo časa (RTV SLO, 8. 9. 2026)

»Minister za kulturo in šport Miki Zohar je ministrstvo za notranje zadeve pozval, naj preuči, ali je mogoče odvzeti izraelsko državljanstvo filmskima ustvarjalcema Juvalu Abrahamu in Rahel Šor, režiserjema dokumentarnega filma o Gazi NAZA, ki je v soboto na beneškem filmskem festivalu prejel posebno nagrado žirije. … Njun film je označil za ’gnusnega’ in ’izdajalskega’.«

— Izraelski umetniki v času režima Janševega prijatelja Netanjahuja doživljajo srhljive pogrome (Haaretz, 14. 9. 2026)

V turbulentnih časih Indokine se je v Kambodži, po nasilni odstavitvi monarha Norodoma Sihanuka, leta 1970 najprej vzpostavila skorumpirana proameriška hunta Lon Nola, kasneje, po zmagovitem vkorakanju Rdečih Kmerov v Phnom Penh, pa je med letoma 1975 in 1979 zavladala kar najbolj totalitarna oblika ljudske oblasti. Podobo režima je poosebljal Pol Pot, znan kot Brat številka ena. Ni se šalil. 2,5 milijona prebivalcev prestolnice so na silo izselili in napotili na podeželje, na riževa polja ali v tovarne. Ukinili so valuto in se vrnili k prvobitni naturalni izmenjavi. Ker so bile izobrazba, omika in kultura sovražnice nove vizije ljudske demokracije, so ukinjali šole, intelektualce ter študente in dijake pa so pošiljali na prevzgojo. Že očala so bila znak buržoaznega odklona. Delo se je iz pravice in priložnosti transformiralo v dolžnost in prisilo. Angkar (Organizacija) je nadomestila strokovnost, akademskost, izobrazbo in celo religijo. Pol Pot, ki je imel kompleks zaradi pomanjkljive izobrazbe in provincialnega izvora, je v intelektualcih in urbanih prebivalcih videl naravnega sovražnika. Skrajni antiintelektualizem je simboliziral zloglasni zapor S-21, ki ni bil naključno umeščen v bivšo srednjo šolo v predmestju Phnom Penha. Volitve niso bile demokratična izbira, ampak ritual. Tako je na volitvah v ljudsko skupščino leta 1976 volilne skrinjice iz oddaljenih hribovskih vasi ob zvokih harmonike, petju revolucionarnih pesmi ter z dvignjenimi zastavami in parolami kmerovska revolucionarna mladež nosila v zbirne centre v dolini. Nikogar ni skrbelo, ali se je kakšna skrinjica izgubila. Rdeči Kmeri so dobili vseh 250 sedežev in ustvarili razmere za prehod v leto nič. Torej v popolni reset, ki je omogočil gradnjo režima popolnoma na novo. Polpotovstvo pa je dandanašnji ostalo sinonim za strahovlado tako velikih kot malih, provincialnih samodržcev.