Prvi teden / Navdušenec nad podjetji brez ljudi

Janševa vlada je že sredi avgusta prevetrila svet UKC, vodenje je prevzel Matjaž Trontelj, član stranke NSi in zastopnik interesnega združenja GIZ Specialisti, ki združuje več kot 20 zasebnih klinik in medicinskih centrov. Kako lahko Trontelj kot lobist zasebnikov sedi v svetu največje javne zdravstvene ustanove, je retorično vprašanje. Po menjavi sveta je odstopil dotedanji direktor UKC Marko Jug, pod katerim je UKC lani posloval s presežkom in opravil rekordno število obravnav pacientov.

Enajstega septembra je bil za v. d. direktorja UCK imenovan Tomaž Erjavec. Trontelj ga je ob imenovanju razglasil za »poznavalca informacijskih rešitev«. Erjavec je v redkih javnih omembah sicer opisan kot »verižni podjetnik«, ki deluje »na presečišču medicine, farmacije in tehnologije«. Sam pa se na portalu LinkedIn opisuje kot »podjetnik in inovator« z več kot desetletjem izkušenj »pri ustanavljanju in širitvi podjetij v sektorjih zdravstva, farmacije in tehnologije«.

Kakšna je njegova poslovna pot? Leta 2012 je ustanovil podjetje Oculus, ki je ponujalo storitve s tehnologijo »eye-tracking«. Ta, povedano preprosto, sledi pogledu in razkriva, kaj potrošnik na spletni strani najdlje gleda. Nato je leta 2013 ustanovil podjetje Doctrina – »e-platformo za izobraževanje v zdravstvu« – v katerem je bil lani ob 367 tisoč evrih prihodkov in deset tisoč evrih dobička zaposlen en človek. Podobno je bil en človek, verjetno Erjavec sam, zaposlen tudi v tretjem podjetju Imber za »razvoj investicijskih projektov«. Oktobra 2024 ga je Erjavec po treh letih delovanja zaprl, leta 2023 je izkazalo 194 tisoč evrov čiste izgube. »Trenutno raziskujem priložnosti na področju zdravstva, ki ga poganja umetna inteligenca, dolgoživosti in preventivnega zdravja,« Erjavec opisuje svoj zadnji projekt na profilu na LinkedInu. Od junija letos je soustanovitelj konference Next Life Summit, ki bo januarja 2027 v Ljubljani na temo »prihodnosti zdravja, dolgoživosti in človeške zmogljivosti«.

Če strnemo – Erjavec je brez pravih izkušenj in kompetenc za vodenje sistema, kot je UKC Ljubljana, katerega poslovanje je lani obsegalo skoraj milijardo evrov in je bilo v njem zaposlenih 8725 ljudi. Najbolj oprijemljiva referenca je njegova povezava s stranko Demokrati Anžeta Logarja, z vladno stranko, pristojno za zdravstvo. Erjavec je tako novembra lani na programskem kongresu Demokratov predstavil vizijo preobrazbe Slovenije v tako imenovano Pametno Slovenijo 2034.

A pozorni bralci te »pametne« vizije in bralci njegovih kolumn v Delu opozarjajo na še eno fascinacijo Tomaža Erjavca – rešitev vidi v vzpostavitvi »inovacijskih con«, v katerih bi lahko preizkusili »nove modele pametnega upravljanja«. Ena od teh con bi bilo v Sloveniji lahko zdravstvo. Takšne cone se pojavljajo v vizijah tehnoloških mogulov, kot je Peter Thiel, katerih ideje kritiki – med njimi tudi novinar Gil Durán v Guardianu – označujejo z izrazom »tehnofašizem«. V conah bi veljala drugačna pravila kot v običajni demokraciji, v njih bi se izvajali radikalni družbeni in tehnološki eksperimenti.

Erjavec se je rodil leta 1984, lani je magistriral na Gea Collegeu, zasebni visokošolski ustanovi, z nalogo Modeli poslovanja brez zaposlenih: kako umetna inteligenca in avtomatizacija oblikujeta podjetja prihodnosti. Za izobrazbeno referenco navaja Harvard Business School, kjer pa je, kot gre sklepati iz podrobnejših podatkov, opravil menedžerski program, ni pa pridobil akademske stopnje. »Moje vodilo bodo trije P-ji: People, Patient, Performance - ljudje, pacient in uspešnost delovanja,« je Erjavec zapisal v izjavi nekaj dni po imenovanju.

Kaj je torej edina prava referenca, ki je Erjavca postavila na položaj direktorja UKC? Ta, da je povezan z ministrom za zdravje in njegovo stranko. Drugih nima.