Teden / Depala vas, drugi del?

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, naj Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), Obveščevalno-varnostna služba (OVS) ministrstva za obrambo in policija za ruske državljane, ki so od leta 2015 pridobili slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo, preverijo, ali obstajajo razlogi za odvzem državljanstva. Takih oseb je 93, je sporočila vlada, ugotovitve pa morajo službe sporočiti do konca septembra.

Notranji minister Franci Matoz je ukrep predlagal zaradi sankcij proti Rusiji, je pa seveda jasno, da želi koalicija s tem pritisniti na predsednico države Natašo Pirc Musar, katere prijateljica Viktorija Krivolucka je državljanstvo po načelu naturalizacije dobila leta 2016. Opozicija je v odgovor predlagala, naj omenjeni organi preverijo tudi izraelske državljane, ki so v zadnjem obdobju pridobili slovensko državljanstvo.

Država državljanstvo sicer lahko odvzame dvojnemu državljanu, vendar so pogoji za kaj takšnega izredno strogi. Tak posameznik mora stalno živeti v tujini in mora s svojim konkretnim delom škodovati interesom Slovenije. In sicer tako, da je član organizacije, ki meri na rušenje ustavnega reda; če je pripadnik tuje obveščevalne službe ali če pogosto izvaja kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Toda praviloma mora izpolnjevanje teh pogojev preveriti policija. Vlada pa je na seznam organov, ki bodo sodelovali pri preganjanju dvojnih državljanov, uvrstila tudi vojaško obveščevalno službo.

V Sloveniji imamo namreč eno najstrožjih ločnic med vojaško službo in civilno sfero. To smo dobili po aferi Depala vas leta 1994, ko so pripadniki vojske in njene obveščevalne službe pri Depali vasi aretirali in pretepli sodelavca policije Milana Smolnikarja. Ministrstvo za obrambo, ki ga je vodil Janez Janša, je tedaj sporočilo, da je bil Smolnikar osumljen izdaje vojaške tajnosti, a posebna komisija, ki jo je ustanovil tedanji premier Janez Drnovšek, je presodila, da je vojska prekoračila pooblastila, zato je moral Janša – zaradi vojaškega posega v civilno sfero – odstopiti.

Zaradi afere Depala vas smo nato še istega leta dobili nov zakon o obrambi, ki je protiobveščevalne in varnostne naloge vojaške službe izrecno razmejil na delo »na ministrstvu in v Slovenski vojski«. Leta 2015 je recimo moral odstopiti tedanji obrambni minister Janko Veber, ker je vojaški obveščevalni službi naročil analizo posledic privatizacije Telekoma Slovenije. Trdil je, da je Telekom Slovenije kritična infrastruktura, a s tem tedanjega premiera Mira Cerarja ni prepričal. Zato se postavlja vprašanje, kakšno vlogo bi lahko vojaška obveščevalna služba v postopkih preverjanja slovenskih državljanov sploh imela.

Z ministrstva za obrambo so odgovorili, da je njihova obveščevalno-varnostna služba pristojna za »odkrivanje in preprečevanje dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo«. Na isto določbo se je leta 2015 skliceval obrambni minister Janko Veber, vendar ni bil uspešen. Ta določba predpostavlja, da obstaja dejavnost tuje vojaške obveščevalne službe, ki ogroža obrambo države. Vladni sklep pa vojaških obveščevalcev ne usmerja k ljudem, pri katerih bi obstajal takšen sum, temveč k 93 slovenskim državljanom. Že da bi jih OVS lahko preverila, mora dobiti njihova imena in obdelovati njihove osebne podatke.