Teden / Reprodukcija Kofetarice

Ob nedavnem odprtju izraelskega veleposlaništva je Ljubljano preplavila večtisočglava množica, ki ni protestirala le proti odprtju veleposlaništva v času, ko Izrael neovirano izvaja genocid nad Palestinci, temveč tudi proti prihodu zunanjega ministra Gideona Sara. Ta je med najbolj odgovornimi za sistematično znašanje nad palestinskim ljudstvom, proti njemu je pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) vložena zahteva po izdaji naloga za prijetje, Golobova vlada mu je vstop v Slovenijo prepovedala. Sedanja vlada je to prepoved preklicala in stike z Izraelom okrepila.

Sar je tako poziral s slovenskim političnim vrhom, nepričakovano pa je pozornost pritegnila fotografija srečanja z zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem na Gradu Strmol. Za Sarom smo zagledali Kofetarico, znamenito sliko velike slikarke Ivane Kobilce, ki je zavarovana kot nacionalni spomenik.

Kako se je znašla tam? Kot je znano, je bila slika, ki jo je umetnica ustvarila leta 1888 v Münchnu, na Gradu Strmol razstavljena približno štiri desetletja, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1937 jo je kupil Rado Hribar, eden najpremožnejših predstavnikov predvojne slovenske meščanske elite in zbiratelj umetnin, ki je z ženo Ksenijo grad tedaj prenovil in preuredil v svoje domovanje. Usoda zakoncev Hribar je bila kruta, leta 1944 so ju obtožili narodnega izdajstva in usmrtili. Leta 2000 so sodbo razveljavili in ju rehabilitirali, njuno premoženje pa vrnili dediču Petru Hribarju. Ta je po vojni podržavljeni grad prodal državi in danes je protokolarni objekt, za katerega skrbi Javni gospodarski zavod Brdo, v njem deluje tudi butični hotel. Umetnine so bile Petru Hribarju vrnjene v naravi. Vendar ne vse. Tiste, ki so že bile del zbirke Narodne galerije, med njimi je tudi Kofetarica, so mu bile vrnjene v last, ne pa tudi v posest. Ostale so torej v Narodni galeriji.

Zakaj pa Kofetarica visi v Gradu Strmol? Kot je pojasnila direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, ne gre za izvirno sliko, te si nikakor ni mogoče kar tako izposoditi. Reprodukcija je nastala, potem ko so skušali grad po zadnji prenovi pred poldrugim desetletjem kar najbolj približati predvojnemu videzu. Vanj so želeli nekako umestiti tudi Kofetarico in z Narodno galerijo in dedičem so se dogovorili za izdelavo tiska na platno, ki s svojo strukturo spominja na sliko. Enako so, da je z gradu ne bi kdo neopazno odtujil, reproducirali sliko zelo majhnega formata Gosja pastirica iz slikarkinega sarajevskega obdobja, ki je v lasti države in je dolgoročno posojena Narodni galeriji.

Najbolj znana replika kakšnega slovenskega umetniškega dela je sicer replika Robbovega vodnjaka, ki pred ljubljansko mestno hišo stoji od leta 2006. Izvirni marmorni vodnjak iz leta 1751 je zaradi okoljskih vplivov nezadržno propadal, zato so ga restavrirali in od leta 2008 je na ogled v steklenem prizidku Narodne galerije.