Evropska komisija je predstavila predlog pravnega okvira, ki bi državam članicam olajšal odzivanje na stanovanjsko krizo, s katero se po besedah evropskega komisarja Dana Jørgensena spoprijema EU. Pod udarom je zlasti 30 največjih metropolitanskih območij, recimo Madrid, v središču katerega je na vsakih 100 stanovanj, ki so v dolgoročnem najemu, 40 stanovanj v kratkoročnem najemu.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Evropska komisija je predstavila predlog pravnega okvira, ki bi državam članicam olajšal odzivanje na stanovanjsko krizo, s katero se po besedah evropskega komisarja Dana Jørgensena spoprijema EU. Pod udarom je zlasti 30 največjih metropolitanskih območij, recimo Madrid, v središču katerega je na vsakih 100 stanovanj, ki so v dolgoročnem najemu, 40 stanovanj v kratkoročnem najemu.
Kaj torej predvideva predlagana uredba o ukrepih za zagotavljanje dostopnosti in razpoložljivosti stanovanj, o kateri se bosta zdaj pogajala Svet EU in evropski parlament? Uredba bi državam, regijam in občinam ponudila enotna orodja za opredelitev območij, ki jih pesti stanovanjska stiska. Omogočila naj bi omejitev kratkoročnega najema ali neprimarne rabe stanovanj ter jih hkrati zavarovala pred tožbami platform, kot sta Booking in Airbnb. Po predlogu uredbe bi bila pomemben sprožilec ukrepanja rastoča razlika med rastjo cen stanovanj in povprečnih dohodkov gospodinjstev v zadnjem desetletju, obstajati pa bi morali tudi jasni dokazi, da se pritiski na stanovanjski trg v prihodnjih treh letih ne bodo zmanjšali. Omejitve bi veljale za čim ožja območja in omejen čas.
Pri tem gradivo komisije poudarja utemeljitev, ki se v Sloveniji med razpravo o omejevanju kratkoročnega najema ne omenja, nasprotno, pri nas se raje govori, da bo omejevanje kratkoročnega oddajanja negativno vplivalo na konkurenčnost in gospodarski razvoj. Uradno gradivo komisije pa takole: »EU se spoprijema s krizo dostopnosti stanovanj, ki slabi socialno kohezijo in ogroža konkurenčnost. To vse bolj vpliva na mobilnost delovne sile, dostop do zaposlitve in izobraževalnih priložnosti ter s tem na splošno gospodarsko konkurenčnost unije. Dostopna stanovanja so pogoj za dostop delavcev do zaposlitve in za delodajalce pogoj, da privabijo in zadržijo najbolj nadarjene.« Nastajajoča evropska zakonodaja nima vpliva na zakon o gostinstvu, ki pri nas velja od začetka leta in naj bi prinesel časovne omejitve kratkoročnega oddajanja. Nova vlada je v interventnem zakonu, o katerem bomo odločali na referendumu, predvidela zamrznitev izvajanja tega zakona.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.