V središču / Še več denarja za vojsko

Proračun ministrstva za obrambo se bo letos z rebalansom zvišal z 1,42 milijarde na 1,71 milijarde evrov ali za 296 milijonov evrov, razkriva predlog, ki ga je vlada Janeza Janše pred dnevi poslala v državni zbor. Še julija je bil napovedan za 50 milijonov evrov nižji dvig, z 1,42 na 1,65 milijarde evrov. A glavni problem Slovenske vojske ostaja nezainteresiranost za vojaške službe. »Govorimo o bataljonih in brigadah. Pri oboroženih silah so na prvem mestu ljudje. In prav to je tudi največji problem v Sloveniji. Najprej moramo okrepiti kadrovske zmogljivosti, nato pa tem ljudem zagotoviti ustrezno opremo,« je dejal premier Janez Janša v ponedeljek po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. In napovedal: »Vlagali bomo v ljudi, v človeške vire.« V uradnem sporočilu Nata po srečanju sicer kadrovska stiska ni omenjena. Je pa zapisana pohvala, ki jo je Rutte izrekel Golobovi vladi, ko je opozoril na »več kot 60 milijonov evrov varnostne pomoči, ki jo je Slovenija zagotovila Ukrajini v letu 2025«. Za zvezo Nato je pač edino merilo denar, merodajni so edino odstotki bruto domačega proizvoda, ki jih države porabljajo za »obrambo«, zlasti za nakupe orožja. Od teh imajo namreč daleč največ finančnih koristi ZDA, ki so največja globalna izvoznica orožja: po podatkih stockholmskega inštituta SIPRI iz marca letos so ZDA v zadnji petletki 2021–2025 povečale izvoz orožja za 27 odstotkov in prispevale 42 odstotkov celotnega svetovnega izvoza težkega orožja. Ob aktualnih načrtih EU, da vzpostavi svojo »obrambno« industrijo, je bila na nedavnem vrhu Nata v Ankari potrjena nova industrijska iniciativa, ki bo vodilnim ameriškim orožarskim podjetjem, kot so Andurilo, Boeing, General Dynamics Land Systems, Lockheed Martin in Raytheon, omogočila »industrijsko sodelovanje« z glavnimi evropskimi igralci, z Diehlom, poljskim državnim orožarjem PGZ in Rheinmetallom. Čeprav evropski politiki tako ali drugače sporočajo, da se Evropa osamosvaja od ZDA, dejansko tudi prihodnja proizvodnja orožja in obrambnih proizvodov ostaja vezana na ameriško proizvodnjo.

Slovenija naj bi s sedanjim rebalansom dosegla spodnji letni prag vlaganj v »obrambo«, ki ga zahteva Nato, in znaša dva odstotka BDP, do leta 2035 pa naj bi se ta vlaganja zvišala na 3,5 odstotka BDP. Ob tem je treba poudariti, da je v zadnjih letih vsak proračun nakazoval dvig vojaških izdatkov, da dosegamo dva odstotka, je v začetku leta poročala že Golobova vlada, a se je zapletlo. Nato je namreč iz izračuna porabe Sloveniji izločil deset infrastrukturnih projektov, ki jih je priglasilo obrambno ministrstvo pod bivšim ministrom Borutom Sajovicem, ker naj ne bi bili dovolj vojaški, ampak preveč civilni. Novi premier Janša ob prevzemu oblasti tej izločitvi ni nasprotoval, z Natom se tudi ni poskušal uskladiti o vsaj delnem upoštevanju izločenih naložb, med katerimi sta bili recimo tudi rekonstrukcija in razširitev primorske in štajerske avtoceste, ki spadata v tako imenovani Natov koridor avtocest (kar je na primer popolnoma primerljivo z gradnjo mostu na Sicilijo, ki ga je v svoj program brez nasprotovanja vrha Nata vključila Italija). Tako bo po novem šlo dodatnih skoraj 300 milijonov evrov predvsem za nakupe orožja.

A kako privabiti mlade v vojaško službo, saj so brez kadrov vlaganja v orožje še bolj nesmiselna? Uvedba obveznega služenja vojaškega roka ni predvidena in ni navedena v koalicijski pogodbi, opozarja tudi Jelena Juvan, predavateljica na katedri za obramboslovje FDV. Pričakuje, da bo vlada poskusila popolniti vojaške vrste z višjimi plačami in novimi kampanjami za promocijo vojaškega poklica.

Dodatnih skoraj 300 milijonov evrov bo šlo predvsem za nakupe orožja, Janševa vlada se je namreč odločila, da se oddalji od politike dvojne rabe, ki jo je zagovarjala Golobova vlada.

Vojski z zaposlitvami ne gre dobro. Letno poročilo za leto 2025 navaja, da je lani pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski podpisalo 379 kandidatov, kar je največ v zadnjih petih letih, konec leta 2025 pa je bilo v stalni sestavi zaposlenih 6276 oseb in še 1316 v rezervni sestavi, skupaj torej 7592. Trenutno je v stalni sestavi 6246 oseb, torej 30 manj kot konec leta 2025, nekoliko več oseb, 1488, pa je v rezervni sestavi, kar je skupaj 7734. »Če se z novimi zaposlitvami ne pokrivajo niti odhodi niti naraven odliv kadrov, je seveda problem,« pravi Juvan. Minister za notranje zadeve Franci Matoz, pod katerega spada tudi javna uprava in s tem zaposlovanje, je sicer ob prevzemu ministrovanja napovedal ločen plačilni steber za vojsko, policijo, zdravstvo, izobraževanje, kulturo ter socialnovarstvene storitve, konkreten predlog pa v normativnem programu dela vlade do konca leta še ni napovedan.

Obrambno ministrstvo je sicer v zadnjih mandatih že obsežno vlagalo v popularizacijo vojaškega poklica. Zgovoren je podatek, da daje Slovenska vojska v letu 2026 dijakom štipendije v višini od 370,50 do 592,80 evra na mesec, študentom pa od 474,24 do 844,74 evra na mesec, odvisno od letnika in povprečne ocene. Število teh štipendij ni omejeno. Sočasno je v študijskem letu 2025/26 Javni štipendijski sklad zagotovil 25 štipendij po 400 evrov študentom medicine, ki so se vpisali v najmanj tretji letnik študija in se zavezali specializirati družinsko ali urgentno medicino. Podatkov za novo študijsko leto 2026/27 še ni, a primerjava kaže, da v Sloveniji bodočega poklicnega vojaka štipendiramo tudi z do še enkrat višjim zneskom kot zdravnika urgentne medicine!

V zadnjih letih je bila v več primerih vprašljiva tudi poraba izjemno visokih zneskov javnega denarja, ki so bili namenjeni popularizaciji vojaškega poklica. Tako je februarja 2020, tik pred prihodom Janševe vlade, obrambno ministrstvo Šarčeve vlade pod vodstvom Karla Erjavca oddalo družbi Pristop 1,2 milijona evrov vreden posel priprave »strategije promocije Slovenske vojske, vojaške službe in vojaškega poklica ter pridobivanje kadrov«. Denar se je pretakal pod Janševim obrambnim ministrom Matejem

Toninom, ki je nasledil Erjavca, a je pretežni del končal v medijskih družbah blizu NSi in SDS, ki pa nimajo relevantnega tržnega deleža. Lahko bi rekli, da je šlo v tem primeru bolj za finančni obvod kot pa za dejansko popularizacijo vojaškega poklica. »Inovativnih« pristopov se je lotevalo ministrstvo tudi pod drugimi ministri. Konec avgusta sta na premiero celovečernega mladinskega filma Gajin svet 3 v ljubljanske Križanke prišla obrambni minister Valentin Hajdinjak in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske Anže Rode. Film je še en poskus popularizacije vojaškega poklica. »Vesel sem, da je del te slovenske filmske zgodbe tudi Slovenska vojska. Njeni pripadnice in pripadniki so pri snemanju sodelovali s svojimi izkušnjami in znanjem ter tako predstavili tudi del svojega vsakdana. Takšni projekti so dobra priložnost, da Slovensko vojsko približamo mladim,« je dejal Hajdinjak in napovedal, da bodo zdaj projekcije po vsej Sloveniji ter »obsežen izobraževalni program za šole, ki bo izveden v sodelovanju z Direktoratom za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo«. Obrambno ministrstvo je sicer že jeseni 2023, takrat je bil minister Marjan Šarec, želelo skoraj dva milijona evrov dati za resničnostni šov Vojak v akciji, v katerem bi nastopali pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, predvajala pa bi ga POP TV, a so ta projekt zaradi javnega ogorčenja opustili.

Aprila je obrambno ministrstvo podpisalo 62.200 evrov vredno pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije za oglaševanje vojske na nogometnih tekmah. Bo to res povečalo število vojakov?

A tu se seznam poskusov popularizacije vojaškega poklica ne konča. Oktobra lani so na orožarski sejem SIDEC v Celje v okviru predmeta aktivno državljanstvo pripeljali 3500 dijakov in dijakinj ter 200 učiteljev in učiteljic iz 26 srednjih šol, med letošnjimi poletnimi počitnicami pa je ministrstvo v vojašnicah za mladoletne dijake in dijakinje organiziralo štiritedenske tabore »Mors in mladi« , prijavilo se je skoraj 900 otrok. Pogoj za udeležbo sta bili slovensko državljanstvo in pozitivno varnostno preverjanje Obveščevalno varnostne službe MORS. Aprila pa je obrambno ministrstvo podpisalo pogodbo v vrednosti 60.000 evrov s podjetjem Smart AD za oglaševanje na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, TikTok in Google. Skoraj sočasno je ministrstvo, še pod Sajovicem, podpisalo 62.200 evrov vredno pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije za oglaševanje vojske na nogometnih tekmah, že marca pa naročilo tiskanje promocijskega gradiva v vrednosti 226.000 evrov.

Več za vojsko, manj za zdravje

Vlada je s predlogom rebalansa proračuna dejansko priznala, da je stanje javnih financ dobro in da so bili katastrofični opisi le del predvolilnega in tudi povolilnega zavajanja Vlada z rebalansom proračuna 2026, ki ga je pred dnevi poslala v državni zbor, napoveduje več denarja za skoraj vsa ministrstva. S tem priznava, da je bilo govorjenje o »gospodarski katastrofi« zavajanje, ki so ga še dodatno spodbujali mediji okoli SDS v predvolilnih in povolilnih mesecih pred sestavo vlade. Na portalu Nova24TV je še vedno mogoče najti članke z naslovi »Gospodarska kataklizma se nadaljuje« in »Hvalili so se z odlično kondicijo gospodarstva, sedaj ugotavljajo, da smo pred bankrotom«. Tudi bonitetna agencija Fitch je Sloveniji potrdila visoko bonitetno oceno A+, ki jo je Sloveniji podelila že oktobra lani – takrat ji je oceno zvišala z A na A+, kar je bilo tretje zvišanje ocene v zadnjih desetih letih.

Rebalans letošnjega proračuna sicer skriva tudi skrb zbujajoče reze. Eden najvidnejših je predviden za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki naj bi po rebalansu dobil iz proračuna 420 milijonov namesto predvidenih 520 milijonov evrov. Da je tako znižanje nedopustno, so že prejšnji petek opozorili sindikalisti, ki so gradiva, povezana z rebalansom, prvič videli na seji Ekonomsko socialnega sveta, dan po potrditvi rebalansa v vladi. Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in predsednica skupščine ZZZS je opozorila, da gre za pri omenjenih sto milijonih evrov za predvidena in namenska sredstva zdravstvene storitve: »Gre za sredstva, ki jih ima zavod že upoštevana v finančnem načrtu, z odvzemom pa se vzpostavlja nevarnost negativnega poslovanja ZZZS in posega v pravice, kar je nesprejemljivo.« Teh 520 milijonov evrov je bilo namreč predvidenih za zelo konkretne izdatke ZZZS: bolnišnična zdravila, za presejalne in preventivne programe, transplantacije, dializo, cepiva, za izvajanja zunajbolnišnične službe nujne medicinske pomoči, helikopterske nujne medicinske pomoči in dispečerske službe zdravstva ter za nekatere izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.

Dejanska utemeljitev 100-milijonskega znižanja je v uradnem gradivu, ki pojasnjuje rebalans, nenavadna. Če povzamemo navedbe ministrstva za finance: veljavni zakon, sprejet novembra lani, zdaj res predvideva 520 milijonov evrov iz proračuna za zdravstveno blagajno, a je ta znesek prvotno znašal 420 milijonov evrov, zvišan pa je bil na seji v državnem zboru kar z amandmajem k zakonu. Ta amandma so ob obravnavi predloga zakona novembra lani predlagale takratne vladne stranke Svoboda, SD in Levica, in sicer z utemeljitvijo, »da se zaradi nemotenega financiranja dejavnosti zavoda ob povečanih potrebah pacientov zagotovijo zadostni finančni viri«.

V samem zdravstvenem zavodu zdaj opozarjajo, da je bilo pri pripravi finančnega načrta že lani ugotovljeno, da 420 milijonov evrov ne zadošča za uravnoteženo finančno poslovanje. Zato je bil sprejet finančni načrt, h kateremu je januarja letos dala soglasje še prejšnja vlada, ta vključuje do 520 milijonov evrov sredstev državnega proračuna. V vodstvu zavoda zato od državnega zbora oziroma poslancev in poslank pričakujejo, da bodo pri odločanju o rebalansu ohranili uzakonjeni obseg sredstev, ki ga ocenjujejo kot nujni minimum za nemoteno poravnavanje tekočih zapadlih obveznosti pri uresničevanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Minister za finance Andrej Šircelj je sicer javno zagotovil, da z rebalansom ne jemljejo nikomur, prilivi v zdravstveno blagajno naj bi bili višji zaradi visoke stopnje zaposlenosti.