V središču / Še več denarja za vojsko
Vlada bo z rebalansom za vojsko dala dodatnih 296 in ne 236 milijonov evrov, kot je bilo rečeno

Janez Janša in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte na sedežu Nata v Bruslju
© KPV
Proračun ministrstva za obrambo se bo letos z rebalansom zvišal z 1,42 milijarde na 1,71 milijarde evrov ali za 296 milijonov evrov, razkriva predlog, ki ga je vlada Janeza Janše pred dnevi poslala v državni zbor. Še julija je bil napovedan za 50 milijonov evrov nižji dvig, z 1,42 na 1,65 milijarde evrov. A glavni problem Slovenske vojske ostaja nezainteresiranost za vojaške službe. »Govorimo o bataljonih in brigadah. Pri oboroženih silah so na prvem mestu ljudje. In prav to je tudi največji problem v Sloveniji. Najprej moramo okrepiti kadrovske zmogljivosti, nato pa tem ljudem zagotoviti ustrezno opremo,« je dejal premier Janez Janša v ponedeljek po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. In napovedal: »Vlagali bomo v ljudi, v človeške vire.« V uradnem sporočilu Nata po srečanju sicer kadrovska stiska ni omenjena. Je pa zapisana pohvala, ki jo je Rutte izrekel Golobovi vladi, ko je opozoril na »več kot 60 milijonov evrov varnostne pomoči, ki jo je Slovenija zagotovila Ukrajini v letu 2025«. Za zvezo Nato je pač edino merilo denar, merodajni so edino odstotki bruto domačega proizvoda, ki jih države porabljajo za »obrambo«, zlasti za nakupe orožja. Od teh imajo namreč daleč največ finančnih koristi ZDA, ki so največja globalna izvoznica orožja: po podatkih stockholmskega inštituta SIPRI iz marca letos so ZDA v zadnji petletki 2021–2025 povečale izvoz orožja za 27 odstotkov in prispevale 42 odstotkov celotnega svetovnega izvoza težkega orožja. Ob aktualnih načrtih EU, da vzpostavi svojo »obrambno« industrijo, je bila na nedavnem vrhu Nata v Ankari potrjena nova industrijska iniciativa, ki bo vodilnim ameriškim orožarskim podjetjem, kot so Andurilo, Boeing, General Dynamics Land Systems, Lockheed Martin in Raytheon, omogočila »industrijsko sodelovanje« z glavnimi evropskimi igralci, z Diehlom, poljskim državnim orožarjem PGZ in Rheinmetallom. Čeprav evropski politiki tako ali drugače sporočajo, da se Evropa osamosvaja od ZDA, dejansko tudi prihodnja proizvodnja orožja in obrambnih proizvodov ostaja vezana na ameriško proizvodnjo.